Torej, na kratko: če vojake pozimi zebe v noge, potem Slovenci in še Butalci seveda kupijo nove škornje, vsi drugi pa nabavijo debelejše nogavice.

Funkcija škornja je zaščita stopala pred vodo in mehanskimi poškodbami, delno tudi pred temperaturnimi pojavi. Ključno fazo toplotne zaščite ima zrak, ki ga vsebujejo ustrezne nogavice. V zimskem času mešanica volne, bombaža, obvezno tudi 10 odstotkov umetne snovi (recimo poliestra), pomaga, da ostanejo nogavice trajnejše in so primerne za vzdrževanje, hkrati pa omogočajo odvajanje vlage iz kože, čemur mora slediti škorenj, ki mora prepuščati vlago navzven in preprečevati vdor vode v notranjost. Stroka obutvene industrije te stvari ve, če jih zbudiš ob 3.15 zjutraj, tudi v temi. Za preprečitev odvajanja toplote iz stopal je zato ključnega pomena čim manjša stopnja vlažnosti nogavice. Voda toploto prevaja v nasprotju z zrakom, ki jo zelo slabo.

V tem nesrečnem slovenskem prostoru imam včasih občutek, da se večina problemov rešuje na način, ki izhaja iz navodil za uporabo; večina te prebere šele tedaj, ko nekega izdelka na noben način ne morejo spravit v pogon.

Moja skromna želja, če se bodo medijske debate o tem, da nekoga zebe v noge, končale, je, da se ta prostor nameni problemu blokade razvoja, ki ga dela ključen del oblasti. Ga je delal do zdaj in ga dela še naprej. Oziroma da se za reševanje resnega problema, ko vojake zebe v noge, ne najame neke tuje agencije, ki bo na 123 straneh analize napisala, da morajo pozimi nositi zimske nogavice.

Mitja Vilar, Šmarje - Sap