Nekateri analitiki so šli pri svojih izjavah celo tako daleč, da 3-odstotni odboj pripisujejo zgolj zapiranju pozicij prodaje na kratko, ki jo je spodbudila nedavna rast na ameriškem delniškem trgu. Glede na močno korekcijo cene surove nafte bi lahko bila ta teza na mestu, saj bi tisti investitorji, ki so s prodajo na kratko stavili na padec cene, v zadnjem mesecu zaslužili lep donos, ki bi ga z zapiranjem kratkih pozicij iz »papirnatega« spremenili v dejanskega (stari borzni rek pravi, da nihče še ni bankrotiral z unovčevanjem dobičkov). Glede na trenutne razmere v svetu, kjer ne najdemo pretirano veliko pozitivnih dejavnikov, bi lahko ta teza morda celo držala. Trgovinska vojna, ki bi se lahko v prihajajočem letu popolnoma razplamtela med dvema največjima svetovnima ekonomijama, ZDA in Kitajsko, je močno zamajala zaupanje glede prihodnje gospodarske rasti. To se je v zadnjem času posredno odrazilo tudi v dogajanju na kapitalskih trgih, kjer so se vlagatelji pospešeno umikali iz vseh vrst »bolj tveganih« naložb, kot so delnice in surovine (kamor sodi tudi surova nafta), zaradi njihove zgodovinsko močnejše povezave z dogajanjem v realni ekonomiji. Na gibanje terminskih pogodb na surovo nafto je negativno vplivala rekordna proizvodnja največje svetovne proizvajalke surove nafte, Savdske Arabije. Ta naj bi novembra načrpala od 11,1 do 11,3 milijona sodčkov surove nafte na dan. Oči analitikov so uperjene na naslednje srečanje naftnega kartela OPEC, ki bo 6. decembra na Dunaju, kjer se pričakuje, da bodo članice, za podporo ceni, izglasovale 1,4 milijona sodčkov nižjo dnevno proizvodnjo.