»Pred dvajsetimi leti so bili drugi časi. Takrat o varnosti v prometu sploh nismo govorili. Spomnim se, da sem nekoč dedka vprašala, kaj je varnostni pas, pa mi ni znal razložiti,« se spominja Barbara Slaček, ambasadorka in voznica v akciji »Heroji furajo v pižamah«. Pri devetnajstih letih je po hudi prometni nesreči, ko je avto, v katerem je sedela zadaj, zaradi prevelike hitrosti obrnilo, pristala na invalidskem vozičku. Ker ni bila pripeta, je obležala v jarku. »S širjenjem svoje zgodbe lahko naredim nekaj pozitivnega, saj je mlade treba odvrniti od smrtonosnih voženj pod vplivom alkohola,« dodaja.

Največ mladih umre v nesrečah

Tovrstne zgodbe, ki bi se lahko končale še bolj tragično, se mladim (voznikom) veliko bolj vtisnejo v spomin kot statistika, četudi grozljiva. Prometne nesreče namreč še vedno ostajajo poglavitni vzrok smrti med mladimi. Hkrati ti povzročijo četrtino nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Do oktobra letos so v prometnih nesrečah zaradi vožnje pod vplivom alkohola ugasnila že štiri mlada življenja, lani v istem obdobju kar sedemnajst. Nesreče so si običajno podobne – večinoma vključujejo zgolj eno vozilo, gre pa za trk v stavbo, drevo ali zdrs s ceste, zgodijo se konec tedna, v poznih nočnih ali zgodnjih jutranjih urah.

A čeprav se število smrtnih žrtev zadnja leta znižuje, to še ne pomeni, da je delo različnih organizacij za varnost v prometu opravljeno. Daleč od tega. Gre za področje, kjer lahko z ozaveščanjem preprečijo številne nesreče in posledično rešujejo življenja. Iniciativa »Heroji furajo v pižamah« sloni na enostavnem principu, saj je njen osnovni cilj poskrbeti za manj voženj mladih pod vplivom alkohola: invalidi, ponesrečeni v prometnih nesrečah, mlade varno in brezplačno vozijo z zabav domov. Spodbujajo pa tudi k medgeneracijskemu povezovanju staršev in otrok ter sodelovanju različnih institucij, ki lahko pripomorejo k večji varnosti na cesti. Pri tem sta ključna že izobraževanje otrok v osnovni šoli ter vzgoja doma. »Starše v pižamah pred klubom je lažje preživeti kot prometno nesrečo pod vplivom alkohola,« v inciativi nagovarjajo mlade in jim polagajo na srce, naj poskrbijo zase in za svoje prijatelje z varnim prevozom domov. Četudi tako, da jih sredi noči pred lokalom čakajo starši.

Alkohol ne sodi na cesto

Za varen prevoz v različnih lokalnih akcijah pa mnogokrat poskrbijo tudi »heroji« sami. Lani so tako na herojskih vožnjah z zabav varno pripeljali domov kar 450 mladih. Osredotočali so se na kraje zunaj večjih mest, kjer ni taksi služb ali organiziranega javnega prevoza, hkrati pa je odstotek prometnih nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola bistveno večji. Ogromno lahko naredijo tudi občine same, lokalne gospodarske družbe, zdravstvene ustanove, nevladne organizacije, prav tako ne gre pozabiti na organizatorje zabav. Tudi ti lahko namreč poskrbijo za organiziran prevoz na zabavo in domov. Njihovi predlogi so izvedljivi, na primer sofinanciranje javnega prevoza ob večjih zabavah, neformalno izobraževanje mladostnikov, okrepljen policijski nadzor, brezplačna brezalkoholna pijača za tistega, ki vozi, poostren nadzor prodaje alkohola ter tudi strožja zakonodaja. Kensuke Tsuchiya iz Toyote, ki je za izvajanje akcije zagotovila vozila, prilagojena za vožnjo invalidov, je za primer podal Japonsko, kjer so kazni tako visoke – gre za vsote od 4000 do 8000 evrov –, da si nihče ne upa sesti za volan pod vplivom alkohola.

Za strožjo zakonodajo in višje kazni se zavzema tudi David Razboršek, pobudnik iniciative, ki pravi, da moramo alkohol spraviti s ceste, saj tja ne sodi. Pitje alkohola je sicer velik javnozdravstveni problem. Zaradi zdravstvenih razlogov, ki so posledica pitja alkohola, vsak dan umreta dve osebi, če k temu prištejemo še žrtve prometnih nesreč, pa se številka še poviša, je povedala Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Sicer še vedno velja, da več in pogosteje pijejo moški, a na inštitutu opažajo, da je več tveganih oblik pitja tudi pri ženskah. »V Sloveniji na žalost vsi dihamo s škodljivimi posledicami alkohola,« je opozorila. Zdravstveni in socialni stroški za državo tako narastejo do 230 milijonov evrov na leto, iz trošarin na alkohol pa v državno blagajno steče »le« sto milijonov evrov.