Februarja letos je mariborsko upravno sodišče zavrnilo tožbo, ki jo je babica koroških dečkov Marija Otorepec vložila proti državi, ker ji ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve aprila 2016 ni dalo dovoljenja za opravljanje rejniške dejavnosti. To dovoljenje bi bilo šele predpogoj, da bi lahko njuna vnuka center za socialno delo sploh lahko dodelil njej v rejništvo. Sodba še vedno ni pravnomočna, saj se je pooblaščenec Otorepčeve odvetnik Velimir Cugmas nanjo pritožil, odgovora sodišča pa še do danes ni prejel. »Novo je le to, da sem prejel dopis vrhovnega sodišča, s katerim me obveščajo, da bo sodišče to zadevo obravnavalo absolutno prednostno. Vse do takrat pa zaradi tajnosti podatkov in postopkov z namenom, da ne bi škodoval stranki, ne morem povedati nič več,« je za Dnevnik dejal Cugmas.

Neuspešna tudi v Strasbourgu

Spomnimo, da je mariborsko upravno sodišče zavrnilo zahtevo za izdajo odločbe za rejništvo Mariji Otorepec, poprej pa je vlogo za izdajo odločbe zavrnil tudi velenjski center za socialno delo. To je aprila 2016 potrdilo tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vsi razlogi za zavrnitev javnosti niso znani. Dejstvo pa je, da dečka, ki sta po smrti mame, ki jo je decembra 2015 v Velenju na krut način umoril njun oče, čez noč ostala brez obeh staršev, do nadaljnjega ostajata v rejniški družini, kamor sta bila nameščena konec marca 2016.

Stara starša pa svoja vnuka, kot smo izvedeli neuradno, videvata dvakrat na mesec v prostorih enega od centrov za socialno delo. Odvetnik Cugmas je sicer že večkrat javno obžaloval, da se postopek tako dolgo vleče, hkrati pa upa, da bo vrhovno sodišče primer presojalo tudi po vsebini, kar se doslej še ni zgodilo.

A nesporno dejstvo je, da je babico koroških dečkov maja letos zavrnilo tudi evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu, kamor je tožbo v imenu Otorepčeve prav tako naslovil Cugmas. Odločitev so v Strasbourgu utemeljili s tem, da spoštovanje pravice do družinskega življenja starih staršev velja le za omogočanje stikov z vnuki, ne pa tudi skupnega življenja z njimi, zato je, kot so zapisali, tožba babice koroških dečkov nesprejemljiva, brez podlage in tudi preuranjena, ker vsi postopki pred domačimi sodišči še niso končani. »Pravica starih staršev do družinskega življenja bi bila kratena le, če bi javne službe tako omejile stike z vnuki, da se odnos med starimi starši in vnuki ne bi mogel normalo ohranjati. Pravica do družinskega življenja starih staršev je primarno torej razumljena kot pravica do normalnih odnosov s stiki, ne pa do skupnega bivanja,« piše v odločitvi ESČP. In še, da je odnos med vnuki in starimi starši drugačen kot med otroki in starši.

Sicer pa je bila vloga babice, ki je zaprosila za dodelitev rejništva, zavrnjena z obrazložitvijo, da dolgoročno ne bi zmogla uspešno opravljati vzgojnega poslanstva. Tako je presodil izvedenec, ki ga je za ta primer angažiralo upravno sodišče.