Italijanska vlada je nakazala, da je vendarle pripravljena popustiti v proračunski bitki z Brusljem, ki od Rima zahteva spremembo osnutka proračuna za prihodnje leto in zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. »Če bo treba med pogajalskim procesom nekoliko zmanjšati primanjkljaj, to ni tako velika stvar,« je dejal vodja največje vladne stranke Gibanje petih zvezd Luigi Di Maio.
Izjava je v nasprotju z dosedanjim vztrajanjem vlade pri proračunskem primanjkljaju v višini 2,4 odstotka BDP, ki je posledica nameravane uresničitve sladkih predvolilnih obljub volilcem. Izjava, ki je očitno rezultat sobotnega srečanja premierja Giuseppeja Conteja s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem v Bruslju, pa je imela tudi takojšnje posledice na finančnih trgih, saj se je zaradi nje povzpela vrednost evra.
Rezati se da, a gre za obljube
Vendar se preveč veseliti še ne gre. Di Maio ni povedal, na koliko naj bi načrtovani primanjkljaj zmanjšali, agencija Reuters pa je sklicujoč se na vladna vira poročala o dveh odstotkih BDP, torej bi šlo za zmanjšanje v višini 0,4 odstotka BDP. Medtem pa je prejšnja italijanska vlada načrtovala le 0,8-odstotni proračunski primanjkljaj in nekaj podobnega naj bi evropska komisija tudi pričakovala, saj je zaradi velikanskega italijanskega javnega dolga (131 odstotkov BDP) večji proračunski minus po njenem nevzdržen.
Komisija je v sredo potegnila odmevno potezo in zaradi vztrajanja Rima pri svojem proračunskem načrtu slednjega razglasila za neprimernega in sploh prvič proti kakšni članici evrskega območja začela postopek, ki se lahko konča s finančnimi sankcijami. Naslednji pomemben datum v tem postopku je 5. december, ko bo o oceni komisije odločal ekonomsko-finančni odbor, ki ga sestavljajo namestniki ministrov držav članic EU.
O spremembi proračunskega načrta je včeraj na zasedanju razpravljala italijanska vlada. Tako iz Gibanja kot iz druge vladne stranke Liga so prišli signali o mogočem popuščanju komisiji, enako je dejal premier Conte, a vprašanje ostaja, kje vzeti oziroma rezati. Ena od idej naj bi bila preložitev začetka izplačevanja temeljnega dohodka v višini 780 evrov brezposelnim oziroma razlike tistim, ki imajo prihodek ali pokojnino nižjo od tega zneska. Ta dohodek je bil ena ključnih predvolilnih obljub Lige, državo pa naj bi stal od deset do petnajst milijard evrov na leto. Druga ali morda kar istočasna možnost naj bi bila dvomesečna preložitev začetka veljavnosti nižje upokojenske starosti. Tretja je prelitje temeljnega dohodka v podjetja, ki zaposlujejo in urijo brezposelne, kar bi prineslo prihranek pri uradih za brezposelne in programih zanje. ba, agencije
