Kakšna vrzel. Gostje so šli, adrenalin je padel, čustva so se pomešala v razburkani koktajl. Prej ali slej bo treba narediti red in jih postrojiti nazaj v smiselno celoto, a danes je prvi dan potem, vtisi so premočni, ne pustijo se utišati. Ves minuli konec tedna smo v Berlinu na dogodku Neues Slowenisches Kino gostili slovenske filmarke in filmarje, v kinu Sputnik v Kreuzbergu smo odvrteli pet projekcij, štiri dolgometražne in osem kratkih filmov, po filmih pogovori z ustvarjalci, po pogovorih debatno-strastna druženja in dolge noči pokonci, režiserke, režiserji, producentke, producenti, predvsem pa: navdušeni gledalci. Spoznavanja, vici, hrana, razpisi, »kaj pa ti snemaš in zakaj ne« načrti, »kaj pa ti misliš o tej ideji« upi, »vsi smo v isti godlji« novi pakti. Malo prej je v nabiralnik priletelo prvo poročilo iz kino blagajne. Uspeh se meri v štirimestni številki in to je obet, ki navdihuje.
A niso številke, ki najbolj burijo misli in čustva na dan potem. Filmarke in filmarji, ki sem jih minuli konec tedna znova videla ali prvič spoznala, so v moje živl...
Medtem ko smo se slovenski ljubitelji nogometa ukvarjali z našimi zvezdniki, ki so jim njihova velika domoljubna srčeca nepričakovano in nepojasnjeno...