Na borovniški občini so se odločili, da bodo celovito upravljali vode. Uvod v ta prizadevanja je bilo poglabljanje oziroma čiščenje struge Borovniščice, ki so ga že končali. Podatkov o tem, koliko bo to vplivalo na preprečevanje poplav ob obilnem deževju, sicer nimajo. So pa strugo očistili v tistem delu, kjer bi poplave lahko povzročile največjo škodo, v središču Borovnice.
Kot je zapisal svetovalec za razvoj in razvojne projekte na borovniški občini Andrej Klemenc, vse od leta 2014, ko so bile na Igu velike poplave in je le malo manjkalo, da pod vodo ne bi bila tudi Borovnica, občina pritiska na koncesionarja za urejanje vodotokov Hidrotehnik, naj očisti in poglobi Borovniščico. To se je pred dnevi prvič po letu 2012 tudi zgodilo. Hidrotehnik je očistil vegetacijo in poglobil strugo med mostovoma na Ljubljanski cesti in Cesti v Jele ter do Fenolita.
»Gre predvsem za odvoz proda, ki ga je nanesla voda, in ne za pravo poglabljanje struge, saj slednje zgolj pospeši vodni tok in s tem ogrozi nižje ležeče kraje. Tudi vegetacije se ne odstrani v celoti, saj gre tudi za bivališče ptic, ki tam ne le ščebetajo, žvrgolijo in pojo, temveč se v veliki meri prehranjujejo z insekti,« zatrjuje Andrej Klemenc, ki pravi, da ni mogoče predvideti, v kakšni meri so s tem posegom Borovnico obvarovali pred poplavami. »Hidroloških izračunov, koliko naj bi čiščenje struge pospešilo tok vode oziroma kakšno pretočnost bo to povzročilo, nimamo. Nimamo podatkov, za koliko odstotkov se je poplavna ogroženost zmanjšala. Smo pa izvedli ukrepe, ki so predvideni ter nujni in ki jih koncesionarji izvajajo z veliko zamudo, ker država ne nameni dovolj sredstev za to. Naša zasluga je le, da smo tako dolgo nadlegovali koncesionarja in državo, da se je to izvedlo, saj sami ne smemo izkopati niti lopate blata, ker to ni v naši pristojnosti,« je bil slikovit Klemenc. Sicer so že lani pridobili idejno študijo celovitega urejanja Borovniščice.
Urejanje voda nameravajo nadaljevati prihodnje leto, ko bodo naročili izdelavo celovite študije upravljanja voda. Na tem bo temeljilo trajnostno upravljanje v občini, študija pa bo vključevala tako imenovano zeleno infrastrukturo pri zmanjševanju poplavne ogroženosti. Študijo in protipoplavne ukrepe bodo navsezadnje primorani izvesti, kajti s tem direkcija za vode, kot pravi Klemenc, pogojuje izdajanje soglasij, ki so potrebna pri pridobitvi gradbenih dovoljenj. Ob tem opozarja, da država za to področje namenja premalo denarja in da bi le za čiščenje vodotokov potrebovali okrog 25 milijonov evrov, »država pa jih je v zadnjih letih namenila od 5,7 do 12 milijonov«. Ker si tega ne obetajo, v Borovnici razmišljajo, kako bodo sredstvom iz občinskega proračuna dodali financiranje iz evropskih virov, ki bodo omogočili boljše upravljanje voda.
