Festival, ki se umešča na presečišče akademske in popularne kulture, je tematiko pametnih tehnologij, ki pogosto ostaja privilegij tehnike in naravoslovja, s tem pa v domeni interesov industrije, pretresal z družboslovnega stališča. Gostovalo je petintrideset mednarodnih strokovnjakov, obravnavali so pasti pametnih mest, pametnih tehnologij na trgu dela, v bančništvu, zavarovalništvu in zdravstvu ter v pravnem in političnem procesu.
Še umetna čustvena inteligenca
Novo obliko podatkovnega rudarjenja ponuja emocionalna umetna inteligenca, ki prepoznava in simulira človeško čustvovanje, na primer z merjenjem obraznih izrazov in tona glasu. Uporablja se v oglaševanju, pri nadzoru meja in v industriji spolnih robotov, čedalje bolje izdelanih kopij ženskega telesa. Andrew McStay, raziskovalec empatičnih tehnologij, je poudaril nujnost kritike in regulacije tako zbranih podatkov, ki posegajo v telesa ljudi. Delujejo podobno kot klasični detektorji laži, pri čemer so te meritve lahko zelo natančne, izmerijo naše telesne funkcije, ki jih mi ne moremo kontrolirati ali se jih niti ne zavedamo, obenem pa poenostavljajo in razvrednotijo kompleksnost človeškega čustvovanja. Simptomatika se kaže tudi pri razvoju družabnih robotov, ki bodo v prihodnosti prevzemali skrbstvene vloge, kot sta nega starejših in vzgoja otrok. »Z roboti zgolj zapolnimo vakuum na ruševinah kapitalizma s še več potrošniškimi izdelki. Z roboti ne zmoremo nadomestiti kvalitetnih medčloveških razmerij,« trdi antropologinja Kathleen Richardson.
Četudi razvoj umetne inteligence in robotike napreduje, med drugim se vanj vlaga vse več javnih sredstev, smo od pravih inteligentnih robotov, ki lahko rešujejo raznolike kompleksne naloge, še daleč. Tako velja spoznanje, da ideja umetne inteligence, ki se zaveda in vstopa v pomenljiva razmerja s človekom, pogosto služi kot fantazma ali utopija, ki se uporablja za popularizacijo avtoritarnih praks nadzora. Morda ni naključje, da je absolutistična monarhija Savdska Arabija, ki jo bremeni sistematično kršenje človekovih pravic, prva na svetu ponudila državljanstvo robotu. Nove tehnologije niso samo znanilke modernizacije in napredka, temveč so tudi artefakti, ki zrcalijo postresničnostna izhodišča sodobnosti, obenem pa utrjujejo stereotipe in hierarhije preteklosti.
Kritika na plesišču
Uravnotežen glasbeni program, s katerim želijo razširiti družbeno kritiko tudi na plesišče, je ponudil drzen izbor dvajsetih mednarodnih izvajalcev na sledi novim smernicam klubske in eksperimentalne elektronike. Techno producentki Francozinja Roxymore in Švedinja Kablam, Ariel Zetina, ki izhaja iz chicaške queer kulture, ter ekscentrična Loft, ki ji je nedavno pomežiknila tudi pevka Björk, so znana imena progresivnega podzemlja in so pri nas nastopile prvič. Renick Bell ustvarja plesno glasbo zvrsti algorithmic rave, ki temelji na improvizaciji in računalniškem programiranju v živo z uporabo odprtokodne programske opreme, s čimer odpira tudi širša vprašanja o povezavi med algoritemskimi umetnostmi in ustvarjalnostjo umetne inteligence. Pred dvema letoma je program napisal izvirno kratko melodijo za klavir. Tudi Kaja Skrbinšek je demonstrirala, da umetniške prakse služijo kot laboratorij za svojstvene rabe in interpretacije pametnih tehnologij. S performansom in instalacijo Moasis je predstavila poseben instrument, opremljen s senzorjem, ki prevaja umetničine gibe v avdiovizualne podobe.
