Ko se dandanes spominjamo legendarnih avtomobilov, ki so zasloveli bodisi na velikih platnih bodisi na malih zaslonih, zagotovo le redko pomislimo na to, da je le malo manjkalo, pa bi vlogo številnih od njih zasedel kakšen drug štirikolesnik. Takšen, ki je bil tudi prvotno predviden za prevozno sredstvo glavnih junakov, a je nato iz takšnega ali drugačnega razloga odpadel in je njegovo mesto zasedel drug avto. Pri čemer je veliko vprašanje, ali bi se vsi prvotno predvideni v vlogi, ki jo je zasedel drug avtomobil, sploh izkazali do te mere, kot so se njihove rezerve. Da bi, skratka, tudi sami postali takšne ikone.
Primerov takšnih rezervnih avtomobilov smo v pričujoči rubriki spoznali že kar nekaj, vsem pa je skupno, da so zvezdne trenutke doživeli tam nekje do 80. let prejšnjega stoletja. Pozneje so bile vsaj pri večjih projektih namreč po pravilu vselej v igri velike denarne vsote, ki so jih proizvajalci avtomobilov poleg seveda potrebne zaloge štirikolesnikov filmom in serijam z veseljem zagotovili, da so se le lahko v pomembnejših vlogah pojavili v njih in si tako zagotovili publiciteto. Kakor koli, eden od avtomobilov, ki se je v svoji vlogi znašel po naključju, kot nekakšna rezerva, pa ga dandanes zaradi več razlogov vsi po vrsti uvrščajo celo med deseterico najslavnejših popkulturnih, je tudi ford gran torino iz serije Starsky & Hutch.
Da bi izstopal, so ga pobarvali
Zgodbe omenjene izredno priljubljene televizijske serije, ki so jo prvotno predvajali v štirih sezonah in skupno 93 epizodah med aprilom 1975 in majem 1979, so se vrtele okrog pripetljajev kalifornijskih detektivov, temnolasega Davida Michaela Starskyja (Paul Michael Glaser) in svetlolasega Richarda Hutchinsona - Hutcha (David Soul), snovalec serije William Blinn pa je za njuno glavno prevozno sredstvo sprva predvidel zeleno-belega kabrioletskega chevroleta camara. Prav takega, kot ga je imel tudi sam, saj bi po njegovem mnenju na televiziji precej izstopal in bi si ga gledalci nemudoma zapomnili. A Chevrolet je sodelovanje odklonil in snemalna ekipa je morala izbirati med nekaterimi studijskimi avtomobili, ki so bili pač na voljo za potrebe snemanja različnih serij, oddaj… In ker sta bila med njimi tudi dva enaka dvovratna forda gran torino letnik 1975, so pač izbrali njiju. Pri čemer si zagotovo niso mislili, da bo avto kmalu dobil status ikone.
Ker je bil ford gran torino precej običajen avto, preveč vsakodneven za svojo vlogo, so ga vsaj na videz malce priredili, da je izstopal in se razlikoval od številnih drugih na ameriških cestah – in sicer tako, da so ga pobarvali v rdečo barvo z veliko belo črto ob strani, zaradi česar se ga je prijel vzdevek črtasti paradižnik. A tudi tak je glavnega igralca, ki ga je v seriji večino časa vozil, pustil hladnega. Še več, Paul Michael Glaser je avto prav sovražil, kar je večkrat poudaril tudi v številnih intervjujih, v katerih ga je označil za prevelikega, preokornega in grozno slabo vodljivega pri visokih hitrostih. »Ob tem je imel drseča prednja sedeža brez kakršnega koli oprijema, zaradi česar naju je pri ostrih ovinkih vselej pošteno in nevarno premikalo levo in desno. Še dobro, da so zaradi tega sedeže nato zamenjali s športnimi školjkastimi,« se je pozneje spominjal Glaser.
Tudi na velikem platnu
A četudi glavnemu junaku njegovo prevozno sredstvo ni bilo pogodu, so bili nad njim toliko bolj navdušeni gledalci, predvsem lastniki gran torinov, ki so svoje avtomobile množično barvali v barve tistega, ki ga je vozil Starsky. Poslovno priložnost je seveda zavohal tudi Ford, ki je izdelal posebno omejeno serijo gran torinov, na las podobnih tistemu iz serije – tisoč jih je bilo namenjenih ameriškemu, sto pa kanadskemu trgu.
Ob vsem omenjenem so pri Fordu snemalni ekipi v štirih letih seveda rade volje zagotovili kar lepo število gran torinov, enak kot v seriji pa se je v velikem slogu vrnil tudi na velika platna, in sicer leta 2004, ko so posneli istoimenski film z Benom Stillerjem in Ownom Wilsonom v glavnih vlogah.
