V regionalnem centru za trajnostno gradnjo za srednji in jugovzhodni del Evrope prikazujejo najinovativnejše izolacijske rešitve in primere dobrih praks trajnostnih gradenj partnerskih podjetij na 832 kvadratnih metrih površine. Vsebina centra je tako virtualna kot tudi konkretna, saj predstavlja materiale podjetja, ki se vgrajujejo v strehe, fasade in ostale izdelke.
Lep primer trajnostne gradnje
Že stavba centra je lep primer trajnostne gradnje. V pritličju je prikaz gradbeno-izolacijskih rešitev in možnosti vgradnje, v prvem nadstropju pa so predavalnice in digitalno izobraževanje. Zgradbo, ki je že od samega začetka načrtovana kot prikaz pionirskega pristopa k prihodnosti trajnostne gradnje, zaokroža zelena streha. Gre za prvo novogradnjo v Sloveniji, ki bo certificirana po nemškem standardu za trajnostno gradnjo DGNB. To je sodoben sistem certificiranja trajnostnih stavb, ki temelji na okoljski, ekonomski in družbeni kakovosti stavbe skozi njeno celotno življenjsko dobo, kar omogoča nižje stroške in optimizacijo procesov pri obratovanju.
Poduk o pravilni uporabi izdelkov
Z novim centrom želijo gradbenim izvajalcem, ki uporabljajo njihove izdelke, in tudi drugim kupcem pokazati, kaj njihovi izdelki zmorejo in kako jih pravilno uporabljati. »Marsikdaj je strah tisti, ki preprečuje investicije v nove, prebojne zgodbe. Strah pa najlažje premagaš tako, da ljudem pokažeš, kako stvari izgledajo. V centru bomo potrošnikom in izvajalcem lahko odgovorili na vprašanja, ki jih imajo v zvezi z izoliranjem,« je pojasnil direktor Knauf Insulation Škofja Loka Tomaž Lanišek.
Veliko načrtov za prihodnost
Ob zaključku enega projekta v škofjeloškem podjetju, ki letno s skoraj 500 zaposlenimi ustvari več kot 130 milijonov evrov prihodkov, že snujejo nove. »Načrtov za naprej je veliko. Tako kot smo veliko investirali v zadnjih desetih letih, imamo enak namen delati tudi v prihodnje,« je povedal Lanišek in izpostavil, da jih čaka prenova linije 1, ki je stara več kot 25 let; predvidoma bo stala med 20 in 25 milijonov evrov. »Še ena stvar, ki si jo želimo, in smo jo že uspeli realizirati v naši tovarni na Hrvaškem, za katero smo tudi mi odgovorni, je preiti iz fenol formaldehidnega veziva na biorazgradljiva veziva v izdelkih iz kamene volne,« je pojasnil Lanišek, ki je prepričan, da bi bila po hrvaški tovarni, ki je sedaj na tem področju prva na svetu, lahko na vrsti škofjeloška.
