Na meji, ki deli kalifornijski San Diego in mehiško Tijuano, so v nedeljo ameriški mejni varnostni organi s solzivcem preprečili srednjeameriškim migrantom vdor v ZDA. Ameriška vlada je zaradi incidenta za več ur zaprla mejni prehod San Ysidro, ki je eden najprometnejših na svetu, mehiško ministrstvo za notranje zadeve pa je sporočilo, da bodo migranti, ki so poskušali nasilno prestopiti mejo, aretirani in deportirani.
Župan z žaljivkami nad migrante
Doslej je v Tijuano iz Srednje Amerike v karavani prispelo okoli 5000 migrantov, ki želijo v ZDA zaprositi za azil. Tisoče moških, žensk in otrok se je podalo na pot zaradi revščine, nasilja pa tudi posledic podnebnih sprememb. Po več tednih so izmučeni prispeli v to obmejno mesto z več kot poldrugim milijonom prebivalcev, misleč, da bodo lahko vstopili v ZDA. Vendar v Tijuani niso bili dobrodošli. Tamkajšnji župan Juan Manuel Gastelum jih je označil za »drhal potepuhov in mamilašev« in v petek razglasil humanitarno krizo. Izjavil je, da ne namerava porabiti mestnega proračuna za pomoč migrantom v hrani in drugih potrebščinah.
Migrante so deloma nastanili v sprejemni center nedaleč od mejne ograje, večina pa jih biva kar na odprtem v precej slabih razmerah. Nekateri so si postavili šotore, drugi se čez noč zaščitijo s kartonom ali pa preprosto spijo pod milim nebom. Ker jim kopnijo zaloge hrane, se je okoli tisoč prišlekov v nedeljo dopoldne zbralo na protestnem shodu. Na improviziranih transparentih, porisanih z ameriškimi in mehiškimi zastavami, so sporočali »Hvala, Mehika, ker si gostila naše otroke«, »Vsi smo bratje«, »Trump, mi nismo sovražniki«. Iz glavne kolone protestnikov, ki se je pomikala na most za pešce čez reko Tijuano, se je potem nenadoma odcepilo okoli petsto pohodnikov. Stekli so do razmejitvene črte z ZDA blizu mejnega prehoda San Ysidro. Ker jih je na mostu zaustavila mehiška policija, so splezali pod most in prebrodili reko Tijuano do žičnate ograje na ameriški strani. Poskušali so se prebiti naprej, a so jih od tam pregnali s solzivcem. Po pripovedovanju žensk, ki jim je uspelo priti čez ograjo, so vojaki vanje merili s puškami in bilo jih je strah, da jih bodo ustrelili.
Govori se o Marshallovem načrtu
Prišleki so obupani, v bližino mejnega prehoda jih ne spustijo, ameriški mejni uradniki pa sprejmejo le do sto njihovih prošenj za azil na dan, kar pomeni, da lahko v tem kraju obtičijo za več mesecev. V soboto je ameriški predsednik Donald Trump sporočil, da bodo morali prosilci za azil na obravnavo prošenj počakati v Mehiki. Tak naj bi bil po navedbah časopisa Washington Post dogovor ameriške administracije z novoizvoljeno mehiško vlado predsednika Andresa M. Lopeza Obradorja. Bodoča zunanja ministrica Olga Sanchez Cordero je to zanikala, rekoč, da »ni nobenega dogovora med prihodnjo mehiško zvezno vlado in ZDA niti ga ne more biti«, saj bo Lopez Obrador mandat prevzel šele v soboto.
Trump je iz Floride, kjer je igral golf, še pred incidentom tvitnil, da bi bilo zelo pametno, če bi Mehika karavane migrantov ustavila daleč pred ameriško mejo, in pozval države izvora, naj jim ne dovolijo izstopa iz države. Obrador meni, da glede na sedanji migracijski pritisk to ni rešitev. Po njegovi oceni na severu Mehike na priložnost za vstop v ZDA v tem trenutku čaka okoli 9000 migrantov.
Neuradno se je izvedelo, da se poskuša novi mehiški predsednik dogovoriti z ZDA o nekakšnem marshallovem načrtu za srednjeameriški trikotnik, ki ga sestavljajo Salvador, Honduras in Gvatemala. Načrt naj bi vključeval tudi zvezne države na jugu Mehike, kjer načrtuje vlada v prihodnjih letih velike investicije v infrastrukturo. Trump temu menda načeloma ne nasprotuje. Za ta razvojni načrt bi bilo treba v šestih letih nameniti 20 milijard dolarjev investicij iz zasebnih in državnih skladov obeh držav. V prvih letih bi Mehika podelila humanitarna dovoljenja za bivanje in delo 200.000 migrantom iz omenjenih držav na leto. ZDA pa naj bi tem državam povečale gospodarsko pomoč s sedanjih 600 milijonov na 1,5 milijarde dolarjev. Dogovor naj bi bil dokončno oblikovan do maja.
