Danes 47-letna umetnica, rojena v Osaki, s polnim imenom Midori Goto, je veljala za čudežnega otroka: stara je bila enajst let, ko jo je kot solistko pred Newyorške filharmonike povabil maestro Zubin Mehta. Zaradi slave se ni odtujila sama sebi, še danes čuti podobno odgovornost do svojih nastopov kot nekoč. »Vedno sem rada igrala in vedno me je glasba sama po sebi navduševala,« zatrjuje.
Tretjič v Sloveniji
Pravi, da se spominja svojih prvih obiskov Slovenije, leta 2005 v mariborskem Narodnem domu, nato pa v srebrnem abonmaju Cankarjevega doma. Za klavirjem jo je pospremil Charles Abramovic. Drugič je prišla leta 2008 na Festival Ljubljana, skupaj s pianistom Jonathanom Bissom in violončelistom Johannesom Moserjem, in takrat je naš glasbeni kritik zapisal, da so vsi trije »v komorni igri utripali v skupnem impulzu in da bi težko sploh iskali šibkejši člen«.
Jutri bo z njo njen stalni komorni partner, turško-ameriški pianist Özgür Aydin. Igrala bosta Bacha, Francka, Schuberta in Respighija. »Pri vsakem programu iščem najrazličnejše povezave in kontrastnosti, tokrat posežem od klasicizma do romantike, hkrati pa ima celoten program skupno idejo,« pravi Midori. Blizu so ji še Čajkovski, Schumann, Brahms, Mozart, Enescu, Hindemith. Za posnetek Hindemithovega violinskega koncerta z maestrom Christophom Eschenbachom in Simfoničnim orkestrom Severnonemškega radia je leta 2013 prejela gremija. Med izstopajočimi posnetki je tudi dvojna zgoščenka s sonatami in partitami za solo violino J. S. Bacha, ki jo je posnela leta 2015.
Odrska komunikacija
Sodeč po angažmajih je Midori zadnja leta najraje komorna glasbenica, najpogosteje ima ob sebi pianista. Poleg že omenjenega Aydina veliko nastopa tudi z Jean-Yvesom Thibaudetom, s katerim bosta imela v prihodnjih mesecih več recitalov po vsem svetu. »Užitek mi je sodelovati s pianisti in tudi z drugimi glasbeniki, v tej komunikaciji dobim navdih za druge, nove ideje.«
Še vedno pa nastopa kot solistka s številnimi orkestri in dirigenti na svetu. S Paavom Järvijem, ki je poleti dirigiral tudi v Ljubljani, in njegovim Estonskim festivalskim orkestrom, odhaja v kratkem na daljšo turnejo po Japonskem. »Koncerti z orkestri me zelo privlačijo, ampak rada igram tudi brez spremljave, da sem torej na odru sama. Vse ima svoj čar. Kakršno koli glasbo poustvarja glasbenik, je pomembno, da posluša drugega in se nanj odziva. Ko prisluhnem, slišim in odkrijem številne detajle, ti pa me navdahnejo, da nadalje raziskujem in eksperimentiram.«
Ambasadorka in aktivistka
Uspešna mednarodna kariera po navadi zahteva veliko odpovedovanj, vendar očitno ne za Midori. »Sploh se mi ne zdi nujno, da gresta uspešna kariera in žrtvovanje z roko v roki.« Že od nekdaj je izjemno disciplinirana, delavna, praktično se ne ustavi. Velja za kulturno ambasadorko, za svoj mednarodni aktivizem pa je bila večkrat nagrajena. Ustanovila je več neprofitnih organizacij (Midori & Friends, Music Sharing, ICEP, Partners in Performance), prek katerih promovira klasično glasbo, posebej tudi japonsko glasbeno tradicijo med mladimi v ZDA. »Predana sem vsem svojim projektom, občutek imam, da se moje delo ne bo nikoli končalo.«
Jeseni je postala profesorica violine na Curtisovem inštitutu za glasbo, prej je 14 let na glasbeni akademiji Thornton Univerze v južni Kaliforniji študente poučevala individualno. Diplomirala in magistrirala je tudi iz študij spola in psihologije na Univerzi v New Yorku.
»Uživam tudi, ko učim. Mlajši glasbeniki mi dajejo zagon, da tudi sama ustvarjam naprej. Vsak mladi izvajalec je edinstven, zato ni splošnega sporočila, kako poučevati. Zame je pomembno, da z njimi delim svojo strast do glasbe in do ljudi.« Igra na violino Guarnerija del Gesùja ex-Huberman iz leta 1734.
