Za pretresljivimi zgodbami migrantov, ki ilegalno prečkajo državne meje v želji po boljšem in varnejšem življenju, se skrivajo tudi zgodbe tihotapcev teh ljudi. Med njimi sta se znašla 52-letni državljan Hrvaške in Srbije Branislav Zarić ter 56-letni Srb Miladin Miladinović. Kuhar in šofer, ki sta si želela boljšega življenja za svoje otroke, a sta zabredla v svet tihotapljenja ljudi.
Zarića in Miladinovića so policisti prijeli 23. julija letos malo po 21. uri ob regionalni cesti Adlešiči–Črnomelj. Miladinović je vozil spredaj z osebnim avtom z avstrijskimi tablicami kot izvidnica, Zarić pa za njim s kombijem ljubljanskih registrskih oznak, natrpanim z 31 prebežniki iz Pakistana. Izkazalo se je, da sta jih prevzela na dogovorjenem kraju v gozdu ob cesti Stari trg–Vinica, kamor sta jih dva vodiča že privedla čez reko Kolpo. Prebežniki, ki jih je pot vodila skozi Makedonijo, Srbijo in Hrvaško, so že na začetku poti glavnemu organizatorju plačali od 2000 do 4000 evrov, naloga Zarića in Miladinovića pa je bila, da jih prepeljeta čez Slovenijo v Italijo. Policistoma, ki sta opravljala nadzor državne meje na regionalni cesti pri naselju Tribuče, je padel v oko že na prvi pogled preveč otovorjen kombi s povsem zarošeno zadnjo šipo.
Dejanje priznala in obžalovala
Obtožena sta kaznivo dejanje v celoti priznala že v preiskavi in nato tudi na sodišču ter opisala celotno operacijo, pa tudi zakaj in kako sta zapadla v tovrstno početje, za katero je zagroženih do pet let zapora in denarna kazen. »Obžalujem dejanje in se ga sramujem,« je pred sodnico Mojco Hode dejal Zarić, ki naj bi s prevozom zaslužil od 500 do 600 evrov. »Kar sem storil, sem zgolj zaradi svojih dveh otrok. Žena je bila dolgo v bolnišnici, z otrokoma je zdaj pri njenih starših, kjer živijo le od tastovih 230 evrov invalidske pokojnine, nekaj malega dobi tudi socialnega dodatka za otroka. Drugih dohodkov nimajo.«
Tudi Miladinović je dejanje obžaloval. »Žal mi je, da sem sploh prišel v Slovenijo,« je dejal. Doma ima štiri otroke, od teh je eden še mladoleten, z brezposelno nekdanjo ženo pa skrbita še za enajstletno vnukinjo. Njegov motiv za kaznivo dejanje je bilo 7000 evrov, ki si jih je pred časom sposodil za sinovo svatbo. »Ta, ki mi je posodil denar, me je že večkrat nagovarjal, naj to storim in s tem odslužim svoj dolg. Ves čas sem njegov predlog zavračal, vse dokler nisem ugotovil, da denarja drugače ne bom mogel vrniti,« je pripovedoval.
Sodnica: Gre za zavržno dejanje
Zarićev zagovornik Zvonko Irt je predlagal sodišču, naj glede na priznanje in obžalovanje krivde, sodelovanje s sodiščem ter socialno stanje v družini njegovi stranki izreče pogojno kazen. Podobne razloge je nanizala tudi Miladinovićeva obramba. Toda sodnica je odločila drugače in Zariću izrekla osem mesecev zapora ter 1000 evrov denarne kazni, Miladinoviću, ki je Zarića pritegnil v posel in bil tudi v kontaktu z glavnim organizatorjem, pa leto zapora in 1500 evrov denarne kazni.
Sodnica je pojasnila, da organizirane združbe in posamezniki, ki delujejo v teh združbah, kruto izkoriščajo stisko migrantov, ki se odpravijo na dolgo pot za boljšim življenjem. Zato gre z moralnega vidika po njenih besedah za zavržno dejanje. »Oba sta se zavedala tveganja in teže kaznivega dejanja,« je dejala. »Že samo število migrantov, ki so se stiskali v kombiju, kaže na to. Zato po mojem mnenju pogojna obsodba ne pride v poštev. Res pa je, da zgrajene sodne prakse v takih primerih še ni. Gre sicer v smeri izrekanja zapornih kazni, to pa je tudi vse.«
Letos prijeli 171 osumljencev
Na območju PU Novo mesto so letos namreč (do konca oktobra) ovadili 33 ljudi, osumljenih sodelovanja pri prepovedanem prehajanju meje ali ozemlja države, zoper trideseterico je bil odrejen pripor. Primeri sojenja tihotapcem ljudi se tedensko vrstijo na novomeškem, krškem, koprskem in ljubljanskem sodišču. Po podatkih urada predsednice novomeškega okrožnega sodišča so bili na njihovem sodišču do sredine novembra pravnomočno končani trije postopki, prav Zarić in Miladinović pa sta si prislužila najvišje kazni. V drugem primeru je bila obdolžencu izrečena kazen treh mesecev in 500 evrov, v tretji zadevi pa štiri mesece zapora in 1800 evrov oziroma štiri mesece zapora in 2000 evrov kazni.
Po podatkih statističnega urada je bilo od leta 2014 do 2017 izrečenih 33 sodb v primerih tovrstnih kaznivih dejanj, kar 26 izrečenih zapornih kazni je bilo pogojnih. Letos so sicer na območju celotne Slovenije po podatkih generalne policijske uprave prijeli 171 osumljencev storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po 308. členu kazenskega zakonika, največ na območju policijskih uprav Koper in Novo mesto. Kot pojasnjuje Drago Menegalija z generalne policijske uprave, je bila med prijetimi večina državljanov Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Romunije pa tudi Afganistana, Iraka, Pakistana in Sirije.
