Vsi, ki so na posebnem brexitskem vrhu pričakovali nekakšen čustveni epilog brexitske sage v EU, ali kakšen zaplet, ki bi se zgodil tik pred zdajci (na primer zaradi Gibraltarja ali britanskih rib), ali vsaj solze EU ali radost Britanije, so morali biti danes zelo razočarani. 27 članic EU se je Britaniji, res pogosto zelo težki partnerici v več štiridesetletnem zakonu, s potrditvijo ločitvenega sporazuma odpovedalo zelo hladno in na kratko. Po manj kot enourni razpravi.

Najboljši in edini sporazum?

Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je res rekel, da britanski odhod »ni povod za praznovanje, ampak globoko žalost«, vendar ni bil videti ali slišati kdo ve kako žalosten. Bolj prepričljiv je bil, ko je (kot vsi drugi vodilni možje EU) dejal, da je to »najboljši možen in edini sporazum«, pa tudi, da bodo vsi v Britaniji, ki mislijo, da bo EU ponudila boljše pogoje ločitve, razočarani.

Že pred EU je na koncu 599 strani dolg osnutek sporazuma o umiku Britanije iz EU, ki je pravno obvezujoč dokument (kar 26 strani dolga politična deklaracija o prihodnjih odnosih ni), v Londonu soglasno potrdila konservativna vlada premierke Therese May, iz katere je zaradi nasprotovanja njeni viziji brexita med pogajanji odstopilo kar devetnajst članov vlade. Britanija naj bi na papirju zapustila EU 29. marca prihodnje leto, dejansko pa po izteku prehodnega obdobja. Ta bo trajal do zadnjega dne decembra leta 2020, zelo verjetno pa ga bodo podaljšali do konca leta 2022.

Poziv k podpori dokumentu, ki ne navdušuje nikogar

Premierka Mayeva je, ko se je razšla z evropskimi kolegi, danes trdila, da je s tem sporazumom dosegla to, kar je želel britanski narod, in da ta sporazum postavlja Britanijo na pot v cvetočo prihodnost. Zagovornike in nasprotnike brexita je pozvala, naj se združijo v podpori njenemu sporazumu. Trdi tudi, da Britanci ne želijo več tratiti časa s prepiranjem o brexitu. Zelo podobne besede je uporabila v svojem članku, ki se je pojavil v današnjih časopisih. Kritiki so ocenili, da gre za klic obupanke, ki moleduje za podporo njenemu brexitu, o katerem imaš v Britaniji občutek, da ne navdušuje nikogar. Celo njen zunanji minister Jeremy Hunt je danes dejal, da »ni popoln« in da zaradi njega »Britanija ne bo znatno na boljšem ali na slabšem«. Velika ironija maratonskih, 20-mesečnih brexitskih pogajanj in neštetih sestankov, ki so jih v Bruslju danes kronali z odobritvijo ločitvenega sporazuma, je, da se utegnejo izkazati za sizifovo delo.

Veliki 12. december

Trenutno se namreč zdi veliko verjetneje, da Britanci iz EU ne bodo odšli po črki danes odobrenega sporazuma, ali da celo sploh ne bodo odšli iz EU, saj mora ločitveni sporazum potrditi britanski parlament, v katerem mu solidna večina nasprotuje. Naslednji veliki in zagotovo veliko bolj dramatičen dan brexitske sage bo, kot se govori, 12. december. Tega dne pričakujejo glasovanje o brexitskem sporazumu v poslanski zbornici parlamenta. Laburisti, Škotska nacionalna stranka, severnoirska stranka DUP in do 90 poslancev konservativne stranke naj bi glasovalo proti. Če bo ostalo pri tem, bosta pogorela oba: ta osnutek sporazuma in Mayeva, ki danes sicer nikakor ni hotela odgovoriti na vprašanje, ali bi v primeru padca sporazuma odstopila.

Velika večina Britancev, pa naj gre za zagovornike ali nasprotnike brexita, misli, da je premierkin sporazum veliko slabši od članstva v EU, kar bi vsaka demokratična vlada morala upoštevati. Hitro se povečuje pritisk za razpis novega referenduma, za tako imenovani ljudski glas. Tudi zato, ker jih vse bolj skrbi, da bi konservativna vlada poskusila izpeljati brexit brez sporazuma, ki bi prinesel splošni kaos. Najrazumnejši bi bil referendum, na katerem bi volilce vprašali, ali hočejo premierkin brexit, nesporazumni brexit ali preklic brexita.