V soboto so demonstranti, oblečeni v rumene jopiče, po vsej Franciji drugi konec tedna zapored zavzeli ulice in ceste krajev in mest. Tokrat so izvedli okoli 1600 protestnih akcij, teden prej 2034. Spet so postavili veliko blokad, a so manj ovirali promet kot pred tednom dni. Na več cestninskih postajah, ki so jih zasedli, pa so omogočili brezplačen prehod.
Po vsej Franciji se jih je zbralo morda celo trikrat manj kot 17. novembra, po uradnih podatkih nekaj več kot 100.000. Policija je pridržala okoli 200 nasilnih protestnikov, več kot polovico v Parizu, kjer naj bi protestiralo celo samo 8000 ljudi. Velik del teh je, tudi s pomočjo tlakovcev, poskušal prodreti do predsedniške palače, a jih je ustavilo 3000 policistov, ki so uporabili solzivec in vodne topove, tako da je bilo ranjenih 24 ljudi, tudi pet policistov. Drugje v Franciji je bilo mirno, izjeme so fizični napadi na novinarje, ki naj bi se prodali Macronu.
Visoka podpora javnosti
Tik pred soboto je po anketi dnevnika Le Figaro rumene jopiče podpiralo kar 77 odstotkov Francozov. Ti imajo očitno dovolj 30 let zviševanja davkov. Predvsem jih ima velika večina občutek, da se jim je znatno zmanjšala kupna moč – povprečnemu Francozu je v zadnjih desetih letih padla za 1,2 odstotka ali 400 evrov letno, za kar nekaj odstotkov pa upokojencem.
Spontano gibanje rumenih jopičev, ki ga ne usmerja noben voditelj, stranka ali sindikat, je tudi upor proti zapostavljanju podeželja in krivičnemu zmanjševanju davkov bogatih, na primer na dividende. Ogorčeni so tudi, ker sta dizel in bencin, ki ju zlasti na podeželju veliko porabijo za pot v službo, tako zelo obdavčena, medtem ko so goriva za letala in ladje, dveh velikih onesnaževalcev planeta, neobdavčena.
Ministrica za transport Elisabeth Borne je v nedeljo sporočila, da ne bodo odpravili ekološkega davka na bencin in dizel. Vlada očitno računa na nadaljnjo slabitev protestov, se bo pa po njenih besedah potrudila, da »ekološka tranzicija ne bo prizadela najrevnejših Francozov«.
Prelaganje krivde za nasilje
Notranji minister Christophe Castaner je obsodil nasilni pariški »upor skrajne desnice«, kot je rekel. Po njegovem ga je spodbudila Marine Le Pen. Voditeljica skrajne desnice je to zanikala in dala vedeti, da je sama oblast dovolila razbijačem priti v središče Pariza, da bi diskreditirala gibanje rumenih jopičev. Tudi voditelj radikalne levice Jean-Luc Melenchon podpira gibanje rumenih jopičev, podobno novi vodja komunistov Fabien Roussel.
Med rumenimi jopiči so poleg številnih neopredeljenih, ki se ne udeležujejo volitev, volilci Melenchona, Le Penove, pa komunistov, socialistov in običajne desnice. Vlogo lokalnih voditeljev so predvsem po družabnih omrežjih pogosto prevzeli samozvanci, ki pred tem niso bili politično aktivni.
Gotovo ne bo dovolj, če bo Macron v teh dneh opustil napovedano januarsko povečanje ekološkega davka. Uporniki namreč nimajo pogajalcev, ki bi postavili jasne zahteve. Analitiki Macronu tako očitajo, da je s svojim vsiljevanjem ukrepov, ko na primer ni dovolj upošteval niti stališč zmernih sindikatov, zatrl posrednike, kar so poleg sindikatov, strank in raznih združenj predvsem župani. Vsi ti so znali pomiriti razvnete glave in oblastem posredovati zahteve ljudstva. Več kot polovico županov pa noče več kandidirati, ker jim je država zmanjšala velik del sredstev. Macron se pred nekaj dnevi v strahu, da bi ga izžvižgali, raje ni udeležil njihovega kongresa.
