Vsi večji trgovinski partnerji EU (Avstralija, Indija, Japonska, Kanada, Kitajska in ZDA) imajo mehanizme za preverjanje tujih investicij na svojih tleh, le Evropska unija še ne. To naj bi se zdaj spremenilo. Predstavniki držav članic EU, evropskega parlamenta in komisije so namreč po petih mesecih pogajanj dorekli pravila mehanizma za preverjanje tujih investicij v državah EU. Njegovo delovanje bo merilo predvsem na Kitajsko, ki je v zadnjih letih močno povečala svoje investicije na evropskih tleh. Kritiki cesarstvu sredine očitajo, da s prevzemi podjetij na evropskih tleh krepi položaj in prevlado lastne industrije.
Komisija bo izdelala le mnenje
Dogovorjena pravila dajejo evropski komisiji pristojnost preverjanja posameznih investicij v določenih sektorjih evropske industrije. Komisija bo izdala le mnenje, saj so gospodarske politike v suvereni domeni držav članic. Na podlagi mnenja komisije bo ukrepala vsaka država posebej.
Kako zelo je EU na tem področju v zaostanku, kaže tudi podatek, da v večini držav članic, vključno s Slovenijo, nimajo vzpostavljenega nacionalnega mehanizma za preverjanje škodljivosti tujih naložb za ključne gospodarske sektorje države. Zgolj dvanajst držav članic EU razpolaga z mehanizmom preverjanja tujih investicij. Vendar se določila takšnega mehanizma v Avstriji, na Danskem, Finskem, v Franciji, Italiji, Latviji, Litvi, Nemčiji, Poljski, Portugalski, Španiji in Veliki Britaniji precej razlikujejo. Države različno določajo, v katerih sektorjih je treba opraviti predhodno analizo vplivov prevzema in ob kakšnih prevzemnih deležih (od 5 do 50 odstotkov) se sproži ta verifikacijski mehanizem.
Cilj prihajajoče nove evropske ureditve je preprečiti razprodajo ključnih strateških sektorjev evropske industrije tujcem, predvsem visokotehnološkega sektorja, telekomunikacij, energetike, drugih razvojnih podjetij pa tudi prometnega sektorja z avtomobilsko industrijo na čelu. Nova evropska zakonodaja državam članicam ne bo nalagala, da morajo vzpostaviti svoje mehanizme preverjanja tujih investicij, niti ne bo terjala, da se obstoječi nacionalni mehanizmi poenotijo. Ob podelitvi pristojnosti za preverjanje investicij evropski komisiji pa bo članicam omogočena predvsem boljša izmenjava informacij, saj bodo druge članice EU lahko zaprosile za informacije o posamezni tuji investiciji. Osnutek direktive morajo potrditi še države članice in evropski parlament.
Največ naložb v zahodno Evropo
Evropska unija se je sprejemanja boljše ureditve na tem področju lotila zaradi občutnih premikov na področju neposrednih tujih investicij v zadnjih letih. Po koncu finančne krize so se tuje investicije v EU osredotočile predvsem na prevzeme podjetij v visokotehnološkem sektorju, kar je povzročilo zaskrbljenost v EU. Še posebej budno se spremlja povečanje kitajskih investicij, ki so skokovito porasle po letu 2013.
Čeprav so države Evropske unije največji vlagatelji drugod po svetu, pa je hkrati tudi Evropska unija velik cilj tujih neposrednih investicij; globalizacija in spremenjena ekonomska razmerja v svetu so se v zadnjih desetletjih pač odrazili tudi na evropskih tleh. V zadnjih dvajsetih letih, odkar so se zahodna podjetja še močneje usmerjala na Daljni vzhod, se je delež ameriških investicij v Evropi zmanjšal za dvajset odstotkov, hkrati pa se je za več kot tisoč odstotkov povečal delež kitajskih, brazilskih in ruskih investicij v EU. Kljub temu njihova nominalna vrednost še vedno zaostaja za ameriškimi, švicarskimi ali japonskimi investicijami.
Največ kitajskih investicij se sicer steče v Nemčijo, Finsko, Francijo, Italijo, Španijo in Veliko Britanijo.
