ZDA vsekakor želijo zmanjšati zunanjetrgovinski deficit, ki vse bolj raste. Ameriška centralna banka (FED) zvišuje obrestne mere, zaradi česar je pričakovati, da se bo vrednost dolarja proti drugim valutam še naprej krepila, kar pomeni, da bodo za Američane tuje dobrine še cenejše, zaradi česar bi se lahko zunanjetrgovinski primanjkljaj še povečal. V začetku prihodnjega leta naj bi začele veljati še višje carine na izdelke, uvožene iz Kitajske, lahko da bodo uvedene tudi carine na izdelke, na katere se zdaj ne plačujejo. Tako poskušajo uvozniki do konca leta uvoziti kar se da največ blaga iz Kitajske. Zaradi nedavno uvedenih carin kitajsko gospodarstvo trenutno ne trpi bistveno, vendar bi se lahko situacija po novem letu bistveno spremenila. Nekateri analitiki omenjajo celo možnost, da se bo gospodarska rast na Kitajskem zaradi uvedbe carin v prihodnjem letu znižala za več kot pol odstotne točke, torej bi lahko padla celo pod 6 odstotkov. Kitajci imajo cilj gospodarsko rast držati na ravni 6,5 odstotka ali višje. Če bi prišlo do bistvenega upada izvoza v ZDA, bi doseganje tega cilja v prihodnjem letu predstavljalo velik izziv.
Pričakovanja na delniških trgih glede reševanja spora niso najbolj optimistična. Ameriški borzni indeks S&P 500 je od konca septembra izgubil 7,3 odstotka vrednosti, merjeno v evrih. Hongkonški borzni, indeks HSCEI, ki meri spremembe tečajev kitajskih podjetij, katerih delnice so uvrščene na borzo v Hongkongu, je od konca septembra izgubil 3,5 odstotka vrednosti, merjeno v evrih. Udeleženci na trgu očitno ne pričakujejo, da bo srečanje na najvišji ravni prineslo rešitev spora. Če bi vseeno prišlo do neke vrste dogovora, bi to lahko povzročilo spremembo pričakovanj za prihodnost, kar bi lahko prineslo več optimizma na finančne trge.
