Verjetno se vsi spomnite zabavne oddaje As ti tud not padu?!. Ali pa vsaj nekaterih njenih skečev. Nam so se v spomin vtisnili številni, najbolj pa srbski kuhar, ki ga je upodobil Jurij Zrnec. V njem med drugim s kladivom vedno hitreje tolče po kosu mesa in našteva prestave – od prve do sedme. No, sedma je bila takšna, da s kladivom ni več niti tolkel, saj naj bi to počel tako hitro, da se ni več slišalo. »Nemška proizvodnja. Radi, a ne čuješ (Dela, a ne slišiš, op. p.),« je dejal ob tem ter nasmejal mlado in staro. Mi pa smo se na omenjeno šalo spomnili, ko smo pred časom imeli na preizkusu nemškega karavanskega dolgina opla insigno country tourer. Pri njem je namreč prav vse potekalo tekoče in ga obenem med vožnjo praktično nismo slišali.
A do slednje še pridemo. Če smo ga že označili za dolgina, začnimo namreč z rečjo, ki tudi najprej pade v oči. Ob precej atraktivni zunanjosti je pač nezgrešljivo, da gre za zajeten »kos pločevine« – kar malenkost več od petih metrov v dolžino meri country tourer, s čimer je še za dva centimetra daljši od običajne različice karavanske insignie in je hkrati najdaljši karavan na našem trgu. Jasno in logično je, da se to odraža tudi v notranjosti, kjer bi lahko v prenesenem pomenu dejali, da smo kar zaplavali. Prostora je namreč tako spredaj, kjer voznika pričaka urejen in kakovosten delovni prostor, kot zadaj ogromno, zmogljiv pa je tudi prtljažnik, čeprav je res, da smo tudi pri (precej) krajših karavanih spoznali po litrih (precej) zajetnejše. Insigniin ima v osnovi prostornino 560 litrov, v plus pa mu štejemo, da je pravilnih oblik in da ima nekaj koristnih dodatnih »predalčkov«. Pri čemer vam, če podrete zadnje sedeže, kar storite s pritiskom na poseben gumb, omogoči kar 1665 litrov prostornine za prevoz daljših (do slaba dva metra) in večjih predmetov.
In vožnja? Na to vprašanje smo deloma odgovorili že v uvodu. Country tourer je avto, v katerem med vožnjo uživate, na dolgih poteh je izredno udoben, za kar poskrbita tudi sedeža s certifikatom strokovnjakov s področja ortopedije, in tudi dinamične vožnje se ne brani. Ob tem pa mu zaradi štirikolesnega pogona, nekoliko višje (za dodatnih 25 milimetrov) oddaljenosti od tal in terenske naravnanosti z boljšo zaščito podvozja in karoserije ni tuje niti premagovanje makadamskih in blatnih terenov ali gozdnih poti. Pri čemer velja dodati, da za kakšne resnejše terenske podvige vseeno ni. Ob tem svoje delo dobro opravlja osemstopenjski samodejni menjalnik, turbodizelski motor z 210 konji (154 kW) pa avto naredi tudi precej poskočen in odziven (do stotice denimo pospeši v 8,2 sekunde). V času testiranja nam je ob tem porabil ob vsem omenjenem ne previsokih (a tudi ne najnižjih) 7,9 litra dizla na 100 kilometrov, kar je obenem številka, ki je blizu tovarniškemu podatku (7,1).
Pod črto bi lahko mirne vesti zapisali, da je ob kar lepem številu insignij, s katerimi smo se srečali doslej in nas, predvsem v prejšnji generaciji, vse niso ravno navdušile, tale country tourer bržčas najboljša doslej. Pri čemer je logično, da ima tudi ceno nekoliko višjo, a ko seštejemo vse, ne previsoko. Vrhunsko motorizirana z najmočnejšim dizelskim motorjem, štirikolesnim pogonom in samodejnim menjalnikom ter odlično opremljena insignia country tourer, ki ima že v serijski opremi res vse potrebno in tudi takšne bombončke, kot sta samodejni vklop dolgih luči in masažna funkcija voznikovega sedeža, namreč stane 37.730 evrov. Lahko pa ta cena ob nadaljnjem »izmišljevanju« seveda še zraste.
