Njeni starši je niso prodali na tradicionalen način kakšnemu možu, ki je potrkal na njihova vrata ali pa so izvedeli, da išče nevesto. Oglas za svojo hčerko so v skladu s tehnološkim preskokom v 21. stoletje objavili kar na Facebooku, kjer se je med številnimi interesenti začela prava licitacija za mladenko. Starši so se slednjič odločili za ponudbo milijonarja Loka Alata, ki si je ob devetih ženah zaželel še deseto družico. V zameno za svojo hčerko so dobili 500 krav, tri džipe in 10.000 dolarjev gotovine. Svojo hčerko so torej glede na spreminjajočo se vrednost krav prodali za 45.000 do 120.000 dolarjev. »Takšna praksa pomeni hudo kršitev človekovih pravic. Kršijo se pravice dekleta,« je za Voice of America povedala Monica Adhiue, namestnica direktorice južnosudanske zveze odvetnic. Čeprav Južni Sudan zdaj s pomočjo Združenih narodov pripravlja akcijski načrt za ukinitev prisilnih porok, so te v družbi kar precej sprejete. V licitaciji za Nyalong je denimo sodeloval tudi pomočnik guvernerja regije, iz katere deklica prihaja. Nekatere družine, tako zagotavljajo starši, želijo s prisilnimi porokami svojim hčeram zagotoviti varen nov dom, ker sami zanje zaradi pomanjkanja ne morejo skrbeti. Spet drugi hočejo s prisilnimi porokami preprečiti predporočni seks svojih otrok. Tretji nadaljujejo »tradicijo« svojih prednikov. Tudi v sudanskih odvetniških vrstah so mnenja glede te prakse različna. Odvetnica Suzy Natana denimo meni, da običaj ni slab, le mladoletnih deklet ne bi smeli tako poročati. Medtem ko so oglas odgovorni na Facebooku odstranili šele, ko je bila deklica prodana, so vsi dekličini sovaščani proslavljali njeno poroko z velikim slavjem.