Iz Unescovega poročila o varnosti novinarjev je razvidno, da so najbolj ogroženi novinarji, ki pokrivajo lokalno problematiko. Tako izkušnjo ima tudi dopisnica TV Slovenija Mojca Dumančič, proti kateri je avgusta med snemanjem prispevka zapeljal voznik in k sreči poškodoval samo kamero. Po njenih besedah to na njeno delo ni vplivalo. Kritična pa je do odziva pristojnih služb, ki so napad kvalificirale kot kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti in poškodovanje lastnine. Novinarka konkreten napad razume kot »splošen« napad na novinarstvo, saj so mediji v preteklosti poročali o napadalcu, ki je nekoč že zakrivil kaznivo dejanje in prestal zaporno kazen.
Sicer pa Dumančičeva opaža tudi drugačne načine pritiska, kot so zapiranje »informacijskih vrat« in ustrahovanje potencialnih sogovornikov. Tudi zadnje izkušnje urednika Večera Matije Stepišnika z lokalnimi volitvami v Mariboru so pokazale, da se grožnje na lokalni ravni veliko prej spustijo na osebno raven. Težnja po diskreditaciji novinarstva je po njegovih besedah prastara, z razvojem komunikacijskih kanalov pa je dobila »neizmeren pospešek in največji mikrofon«.
Slovenska zakonodaja se lahko primerja z razvitimi demokracijami
Odvetnik Zakonjšek je sicer ocenil, da slovenska zakonodaja ni slabo urejena in se lahko primerja z razvitimi demokracijami. Meni pa, da je za vsakega novinarja kazenski postopek proti njemu, tudi ko je jasno, da bo pritožnik izgubil, pritisk. Po Zakonjškovem mnenju morajo novinarji v prvi vrsti predvsem delati strokovno. V tem primeru so lahko mirni, saj jim noben sodni postopek ne bo prišel do živega. Opozoril pa je tudi na novelo zakona o kazenskem postopku, ki je trenutno v javni obravnavi. Ta med drugim predlaga, da bi bil novinar privilegirana priča in bi lahko na sodišču zaščitil svoj vir.
Pritiski na novinarje se dogajajo na več ravneh, je ocenila novinarka Anuška Delič. Na eni strani so novinarji po njenih besedah ujeti v dejstva poklica, na drugi strani pa so lastniki, ki "niso naklonjeni temu, da bi se delalo dejansko novinarstvo, da bi se dajalo čas in sredstva novinarjem". Hkrati opozarja tudi na katastrofalne delovne razmere, blokade napredovanj in izgubljenost mladih generacij novinarjev.
Po mnenju Dumančičeve je za nadaljevanje zgodbe nujno, da imamo izobražene in dobro plačane novinarje, za katerimi stoji tako ceh kot medijske hiše. Izpostavila je tudi, da zdravorazumska javnost stoji za novinarji in ve, ko je novinarstvo dobro in korektno.
Ob tem je Stepišnik izpostavil, da morajo biti ljudje pripravljeni dobro novinarstvo podpreti tudi finančno. Po njegovih besedah je nujno, da javnost opozorimo, da brez njihove finančne podpore dobrega novinarstva ne bo več.
Sicer pa so tudi obiskovalci po koncu razprave opozorili na problematiko sovražnega govora v Sloveniji. V pogovor se je vključila državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki se je strinjala z Zakonjškovo oceno o kakovosti slovenske zakonodaje, a poudarila, da slovenska praksa zakonske določbe interpretira veliko bolj ozko, kot to na primer počne evropsko sodišče za človekove pravice.
