V Zdravstvenem domu (ZD) Celje so že vzpostavili tako imenovano vstopno točko pri izvedbi pilotnega projekta, ki bo podpiral prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi in ga financira evropski socialni sklad in ministrstvo za zdravje. V projekt bodo vključili tako prebivalce z območja Mestne občine Celje kot tudi iz sosednjih občin Štore, Vojnik in Dobrna, ki bodo tako med prvimi v Sloveniji lahko uporabljali storitve, ki jih ponuja sistem dolgotrajne oskrbe.
Zaposleni že začeli izobraževanje
Omenjeni projekt dolgotrajne oskrbe v Celju prinaša tudi 17 novih delovnih mest, zaposlili pa bodo tako srednje medicinske sestre kot diplomirane socialne delavce, diplomirane delovne terapevte, diplomirane fizioterapevte, magistre kineziologije, socialne oskrbovalce in bolničarje negovalce. Ti bodo delali v obnovljenih delovnih prostorih, kjer bo delovala tudi vstopna točka. V ta namen so v ZD Celje že kupili nekaj nove delovne opreme, začeli pa so tudi že izobraževanje za vse zaposlene, ki ga bodo končali predvidoma februarja prihodnje leto. »Informacijska podpora na vstopni točki bo omogočala sprotno beleženje storitev in vseh podatkov v zvezi z izvajanjem pilotnih storitev, testiranja različnih variant e-oskrbe v treh okoljih ter spremljanje in vrednotenje rezultatov,« poudarja direktorica celjskega zdravstvenega doma Alenka Obrul, kjer so v ta namen iz evropskega socialnega sklada pridobili 2,5 milijona evrov.
V okviru projekta bodo testirali 50 storitev
ZD Celje bo kot vodilni partner izvajal storitve dolgotrajne oskrbe skupaj z Domom sv. Jožefa v okviru izvajanja storitev na domu, Centrom za socialno delo Celje v okviru programa pomoči družini na domu in psihosocialne podpore uporabnikom ter Javnim zavodom Socio v okviru ponujanja socialne pomoči uporabnikom različnih starostnih skupin. Sodelujoče organizacije že zdaj sodelujejo s prostovoljci, ki bodo tudi vključeni v izvajanje aktivnosti in izobraževanje.
Cilj tega projekta je, da čim več ljudi čim dlje ostane doma in so samostojni. Koliko je ljudi, ki ta trenutek potrebujejo dolgotrajno oskrbo, ni znano, kar priznava tudi v. d. generalne direktorice direktorata za dolgotrajno oskrbo Klavdija Kobal Straus, ki je že ob prvi predstavitvi projekta povedala, da številne storitve danes niso del pomoči na domu. Ena takih storitev je denimo dajanje zdravil, konkretno inzulina.
»Če starejši človek zboli za sladkorno boleznijo, mora jemati inzulin, kjer je potrebna fina motorika. Če tega ne zmore sam in nima svojcev, je pa sicer še samostojen, mora iskati institucionalno varstvo. Podobno velja za ljudi, ki se hranijo po sondah ali imajo stomo. In zanje bo projekt dolgotrajne oskrbe zelo dobrodošel,« poudarja Kobal-Strausova. Skupaj bodo v okviru projekta testirali 50 storitev, ki jih danes na terenu ni mogoče dobiti. Veliko storitev, ki bodo prav tako del projekta, že obstaja, a jih je treba urediti sistemsko.
