Spontana igra na prostem je v urbanem okolju že skoraj izumrla. Ulice je naselila pločevina, starši si otrok zunaj skoraj ne upajo več puščati samih, ugotavlja Gregor Starc, izredni profesor športne vzgoje z ljubljanske fakultete za šport. A imajo naši otroci kljub temu srečo, da je ta manko premostila družba, še zlasti s šolskim sistemom, ki je z vidika zagotavljanja telesne dejavnosti eden najboljših na svetu.
»To nam priznava ves svet, mi pa se tega ne zavedamo, ker ga dojemamo kot samoumevnega že vse od od prve svetovne vojne dalje. Več let pred drugimi smo po urejenosti, kakovosti, izobrazbi učiteljev in obsegu ponudbe šolskega športa in smo ena najbolje telesno pripravljenih populacij na svetu. To pa ne pomeni, da smo tam, kjer bi si želeli. Še vedno je ogromno rezerv, ki bi jih morali izkoristiti,« pravi Starc.
Gibanje za zdrav razvoj
»Ogromno je dokazov, da je telesna nedejavnost naravnost pogubna za zdrav telesni in duševni razvoj otroka in posameznika ter da sodobni način življenja otroke in mladostnike sili k sedenju. A se tudi v naši družbi, ki se je letos po prijaznosti države do odraščanja otrok pridružila Singapurju, ki že leta kraljuje na čelu te lestvice, še vedno soočamo s skupino otrok in mladostnikov s povečanimi zdravstvenimi tveganji, debelostjo in slabšo učno uspešnostjo zaradi pomanjkanja gibanja. Telesna dejavnost namreč ni pomembna le za zdrav gibalni razvoj, ampak za razvoj celotnega telesnega sistema vključno z osrednjim živčnim sistemom,« je jasen Starc.
Stanje gibalne učinkovitosti in debelosti se med našimi otroki in mladostniki popravlja že od leta 2011. Pozitivni so tudi trendi letošnjih meritev za športni karton SLOfit. »Na še posebej pozitivni poti so dekleta, ki so gibalno bistveno bolj sposobne, kot so bile njihove mame. Na zelo zelo visoki ravni so tudi v primerjavi z otroki najrazvitejših držav, čeprav te meritvam ne posvečajo toliko pozornosti in je težko najti skupni imenovalec. Primerjamo lahko denimo meritve skoka v daljino z mesta, ki jih izvajajo skoraj povsod. Naše deklice v starosti od 6 do 19 let imajo v tej disciplini boljše rezultate od skoraj vseh fantov v Evropi iste starosti (razen srbskih in belgijskih), naši fantje so še višje. To pomeni, da so naši otroci med gibalno najučinkovitejšimi na svetu!« jih pohvali Starc. Še enkrat poudari, da gre zahvala športni vzgoji v šoli, organizirani vadbi v društvih, samoorganizirani vadbi na obstoječih javno dostopnih športnih površinah in v naravi pa tudi ozaveščenosti staršev.
Letošnji podatki SLOfit kažejo, da se je indeks gibalne učinkovitosti deklet v starosti od 6 do 18 let znova izboljšal, pri fantih pa je ostal na približno isti ravni. Pri fantih se je žal za enak delež povečal tako delež gibalno neučinkovitih kot gibalno zelo učinkovitih. Pri dekletih pa delež gibalno neučinkovitih vztrajno pada, narašča pa delež gibalno zelo učinkovitih. Gibalno neučinkovitih je še 12,4 odstotka fantov in 10,1 odstotka deklet, zelo učinkovitih pa 11,9 odstotka fantov in 14,9 odstotka deklet, kar pomeni, da fantje ostajajo skupina z višjim zdravstvenim tveganjem.
Delež podkožnega maščevja je v celotni populaciji znova rahlo upadel, a ne smemo pozabiti, da ugodni trendi sledijo zelo temačnemu obdobju od osamosvojitve dalje, ko se je debelost med otroki povečala za trikrat, opozarja Starc. Zelo razveseljivi so trendi razvoja aerobne vzdržljivosti, saj so fantje prvič po 20 letih znova presegli tridesetletno povprečje, dekleta pa so dosegla najboljše rezultate v celotni zgodovini meritev. Po gibalni učinkovitosti so tako dekleta na bistveno višji ravni kot njihove matere, fantje pa svojih očetov še niso presegli.
Slovenija velika v vseh športih
Dekleta so bistveno napredovala tudi v mišični moči, saj imajo na voljo veliko več dejavnosti, kot so jih imele njihove mame. Fante je bolj prizadel sodoben način življenja po razpadu prejšnje države, ko nas je preplavil val potrošništva, nizkokakovostne hitre prehrane in prihod sodobne tehnologije z računalniki. »Potrebovali smo 20 let neprestanega dela, da smo dvignili kakovost športne vzgoje na verjetno najvišjo raven na svetu. Imamo najbolj izobražene učitelje, verjetno tudi najboljše razmere za delo in enega najboljših učnih načrtov na svetu. To se vidi tudi v rezultatih slovenskih športnikov, saj je majhna Slovenija velika v vseh športnih panogah in je na precej visoki ravni tudi celotna populacija.«
Temna plat uspeha je le še delček populacije, ki se nikamor ne premakne. Za te bosta morala najti učinkovito rešitev bolj povezana šolski in zdravstveni sistem. Svoje pa bi lahko primaknila tudi izpolnitev obljube, ki so jo dali ministri za izobraževanje že pred leti – da bodo imeli otroci v šoli vsak dan uro športne vzgoje. To so doslej izpolnili le na Danskem in Madžarskem. Kakšne prednosti to prinaša, dokazuje slovenski program zdrav življenjski slog, ki viša rezultate celotne populacije, čeprav je bilo vanj v osmih letih vključenih vsako leto le 30.000 otrok.
