Predsedujoči programskemu svetu Sinteze-KCD Emil Milan Pintar je danes v izjavi za medije v Ljubljani ocenil, da je prodaja NLB samo en delček v mnogo obsežnejšem dogajanju, zato za opozorila ni prepozno. »Zgodba o prodaji predstavlja sago o mlahavosti in mlačnosti slovenske politike, v kateri nas ta politika v mednarodnih institucijah ne more pripeljati do tega, da bi bili enakovredni,« je bil kritičen.
Član Sinteze Jože Mencinger je medtem menil, da je mešati Evropsko komisijo v postopek prodaje nesmisel. »Reči, da je Slovenijo v prodajo NLB prisilila komisija, je nesmisel. To smo očitno hoteli narediti in pustimo komisijo glede tega pri miru,« je ponovil.
Kot je dejal, Slovenija ni nikoli ugovarjala ideji, da sploh ne gre za prepovedano državno pomoč. Tudi če ta argument ne bi držal, je treba po Mencingerjevih pojasnilih pogledati člena, ki v pogodbi o delovanju EU urejata državno pomoč. Da ta ne bi bila dovoljena, morata biti izpolnjena še dva pogoja, in sicer tisti, ki je pomoč prejel, ne sme pridobiti prednosti na trgu, prav tako pomoč ne sme prizadeti trgovine med članicami EU. »V primeru NLB noben od teh dveh pogojev ni bil izpolnjen,« je poudaril.
Zgodba spominja na NKBM
Mencinger je še ocenil, da zgodba spominja na NKMB. »To, kar se zdaj dogaja, porast vrednosti delnic na trgu, pelje v približno podobno situacijo, kakršno smo enkrat že imeli. Ko se bo prvi sklad premislil in začel prodajati, potem bo prišlo do padca. Država od zvišanja cene nič nima, zdi se mi, da bomo ponovili zgodbo NKMB,« je dejal.
Sodelavec Sinteze Bogdan Biščak je predstavil kazensko ovadbo, ki jo je Sinteza-KCD vložila zoper predsednico uprave SDH Lidijo Glavina, članico uprave SDH Vanesso Grmek, predsednika nadzornega sveta SDH Damjana Beliča, njegovega namestnika Duška Kosa ter člana nadzornega sveta Igorja Kržana in Janeza Vipotnika. Kot je dejal, so ovadbo vložili zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi.
»Vsi vemo, da je bilo prodanih 59,1 odstotka delnic NLB in da so bile prodane po vrednosti 51,5 evra. Ta cena bistveno odstopa navzdol od prejšnjih cen delnic bank na evropskih trgih, kljub temu, da je NLB v boljšem stanju in kondiciji kot banke, ki so se prodajale po višji ceni,« je dejal.
Ocenjujejo, da je bilo državno premoženje oškodovano za med 502 in 603 milijoni evrov.
Poleg ovadbe je Sinteza-KCD na računsko sodišče vložila pobudo za revizijo postopka prodaje NLB. Pozivov k temu je bilo po tem, ko je Banka Slovenije umaknila zahtevo za oceno ustavnosti zakona o Banki Slovenije v delu, po katerem lahko računsko sodišče revidira odločitve Banke Slovenije glede sanacije bank v letu 2013, že več. A, kot so spomnili na računskem sodišču, to v skladu z zakonom o računskem sodišču samostojno določa, katere revizije bo izvedlo v posameznem obdobju, revizije pa opravlja na podlagi programa dela, ki je zaupen.
