Evropska komisija je danes potrdila neprimernost italijanskega proračuna za prihodnje leto in se odločila sprožiti postopek proti Italiji zaradi prevelikega proračunskega primanjkljaja oziroma prevelikega javnega dolga, kar lahko teoretično pripelje do finančnih kazni za Rim. Če se bodo vlade evrske skupine s predlogom strinjale (in najbrž se bodo), bi se postopek lahko začel decembra ali januarja. Po dolgi proceduri bi lahko sledila globa v višini 0,2 odstotka BDP (3,4 milijarde evrov) in ustavitev izplačil iz evropskih skladov.
Vendar si v Bruslju ne želijo naložiti Italiji takšne kazni, ki bi še oslabila že tako šibke javne finance naše sosede in okrepila evroskepticizem med Italijani. Severne evrske države menijo, da bi morali umazano delo prepustiti finančnim trgom. Vendar bi se lahko v tem primeru obresti za posojila povečale tudi za druge evrske države na jugu Evrope. V resnici se zdi, da je Bruselj precej nemočen. Ni izključeno, da ne bo Evropska centralna banka, potem ko je napovedala, da bo samo še do decembra kupovala državne obveznice, prihodnje leto podaljšala kupovanje državnih obveznic, da bi ob samovolji italijanske vlade in problematičnosti njenega proračuna preprečila dvig obresti na finančnih trgih za južne članice evrskega območja.
Sporno nižanje upokojitvene starosti
Sedanja odločitev komisije je bila pričakovana, potem ko je oktobra zavrnila osnutek italijanskega proračuna in ga v Rimu niso hoteli popraviti. »Čeprav je Italija zelo zadolžena, si namerava znova izposojati denar, namesto da bi bila previdna pri sestavljanju proračuna, kot se to od nje zahteva,« je dejal Valdis Dombrovskis, za evro pristojen član komisije. »V tem, kar je dala na mizo, vidimo nevarnost, da bo zašla v nestabilnost.«
Komisija novi italijanski vladi – ki ima med volilci še vedno 60-odstotno podporo, morda največjo v evrskem območju – očita zlasti, da je naredila »velik korak nazaj«, ko je znižala upokojitveno starost, pri čemer so Italijani po staranju prebivalstva v svetovnem vrhu. Menda je to tudi glavni razlog, da pri Italiji ne bo pristala na fleksibilnost glede proračunskih pravil, kot si jo je v zadnjih desetih letih izposlovala Francija, ki bo morda letos prvič po letu 2008 spravila primanjkljaj pod tri odstotke.
Za Italijo je največji problem javni dolg, ki znaša 132 odstotkov BDP, kar je za grškim drugi največji v EU. Po načrtih Bruslja bi si morala italijanska vlada prizadevati za dolgoročno zmanjšanje javnega dolga, ki je zaradi odplačevanja obresti veliko breme tudi za gospodarstvo, saj mora zato plačevati višje davke, kot bi jih sicer. V proračunu za prihodnje leto so zaradi zmanjšanja davkov predvideni manjši prihodki, predvsem pa večji izdatki zaradi povečanja socialne pomoči revnim slojem in znižanja upokojitvene starosti, s čimer se bo še povečal javni dolg. Sicer se je prejšnja italijanska vlada dogovorila z Brusljem, da bo prihodnje leto proračunski primanjkljaj znašal 0,8 odstotka, nova vlada pa je konec septembra predstavila osnutek proračuna z 2,4-odstotnim primanjkljajem.
Pravzaprav naj bi ta po ocenah evropske komisije dosegel 2,9 odstotka, saj naj bi bila italijanska vlada preveč optimistična glede gospodarske rasti in s tem povezanih prilivov v državno blagajno. Šibka gospodarska rast pa je v zadnjih dvajsetih letih tudi glavni vzrok za velikanski javni dolg.
