Drugo mednarodno konferenco Obvladovanje krhkosti danes za jutri je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z ministrstvom za zdravje in Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO).
Kot je na odprtju konference v City hotelu poudaril minister za zdravje Samo Fakin, ima človek v času življenja štiri sovražnike. To so strah, jasnost, moč in starost. Od našega načina življenja je odvisno, kdaj nas bo ta sovražnik premagal. Medicina in skrb za zdravje ob tem tako napredujeta, da se življenjska doba ljudi daljša. Za moške je po njegovih navedbah pričakovana življenjska doba 77 let, za ženske 83 let.
"Demografsko staranje prebivalcev je eden najresnejših izzivov, s katerim se trenutno soočajo vse evropske države, Slovenija ni izjema. Pričakovana življenjska doba je vse višja, stopnja rodnosti pa se zmanjšuje. Ob daljšanju življenjske dobe se mnogi starejši soočajo z eno ali več kroničnimi boleznimi, odvisnostjo od drugih, oslabljenostjo in krhkostjo," je povedala direktorica NIJZ Nina Pirnat.
Krhkost ni neizogibna posledica staranja
Krhkost je po njenih navedbah tako zdravstveni kot socialni izziv, povezana je z upadom telesnih, kognitivnih in funkcionalnih sposobnosti, največjemu tveganju za pojav krhkosti pa so izpostavljeni starejši. "Po podatkih raziskav naj bi bilo krhkih 10 odstotkov oseb, starejših od 60 let, in kar 25 odstotkov oseb, starejših od 80 let. A stanje krhkosti ni neizogibna posledica staranja. Uspešno jo lahko preprečujemo ali vsaj obvladujemo. Pri preprečevanju pa je prav pravočasna in ustrezna intervencija najpomembnejša. Pravi izziv, s katerim se soočamo ob podaljševanju življenjske dobe, je torej doseganje čvrste, ne-krhke, zdrave in samostojne starosti," je poudarila Pirnatova.
V Sloveniji je bilo za boljše obravnavanje posledic demografskega staranja po zagotovitvah direktorice NIJZ že narejenih nekaj korakov, še vedno pa so področja, ki jim je treba v prihodnje nameniti več pozornosti. Kot je izpostavila, trenutno še ni vzpostavljenega sistema, ki bi zagotavljal sistematično prepoznavanje in najbolj optimalno oskrbo bolnikov, ki so krhki, multimorbidni in izpostavljeni tveganju za razvoj nezmožnosti ali izgubi avtonomije.
Pomen problematike posledic demografskega staranja je prepoznala tudi Evropska komisija, ki med drugim financira triletni projekt skupnega ukrepanja Advantage, katerega partnerica je tudi NIJZ. V nadaljevanju konference bodo predstavili vmesne rezultate projekta in ob tem razpravljali tudi o več možnih aplikativnih rešitvah, ki lahko pripomorejo k primarni, sekundarni in terciarni preventivi ter obravnavi krhkosti.
Po podatkih Eurostata je bil lani skoraj vsak peti prebivalec EU star 65 let in več in kot je dejala vodja Urada SZO v Sloveniji Darina Sedlakova, so bo naraščajoči trend staranja prebivalstva nadaljeval. Po ocenah SZO naj bi bil leta 2060 skoraj vsak tretji prebivalec držav EU star 65 let ali več ter približno vsak osmi starejši od 80 let.
