»Ko smo pripravljali program za praznovanje, smo imeli v mislih dve pomembni stvari, in sicer da so splošne knjižnice nacionalno bogastvo in da razvajajo obiskovalce,« je ob dnevu splošnih knjižnic poudarila predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen. Razvajanje obiskovalcev je pojasnila takole: »Knjižnice s svojimi storitvami spodbujamo človekovo zvedavost, kreativnost, združujemo ljudi med seboj. Sodelujemo pri formalnem izobraževanju, podpiramo vseživljenjsko učenje, pomagamo vzgajati mlade bralce, prostemu času dajemo smisel in kakovost ter delujemo kot informacijska središča z vso sodobno informacijsko tehnologijo.«
V Sloveniji je 58 splošnih knjižnic, 10 od njih jih izvaja tudi dodatne naloge kot osrednje območne knjižnice. Sicer pa Horženova opozarja, da so te ustanove veliko več kot zgolj izposojevalnice knjig. »Splošne knjižnice so izobraževalna, informacijska in kulturna središča ter socialna stičišča. So najpomembnejše kulturne institucije v lokalnih skupnostih, katerih poslanstvo je uveljavljanje kulture v njeni etični, socialni, gospodarski in politični razsežnosti ter razvijanje pismenosti, še posebej informacijske pismenosti, in vseživljenjsko izobraževanje celotne populacije. So nepogrešljiv agens lokalne skupnosti, saj so brez zadržkov na voljo vsem članom skupnosti, ne glede na raso, narodno pripadnost, starost, spol, vero, jezik, invalidnost, socialni položaj, zaposlitev in stopnjo izobrazbe. Knjižnice so s svojimi storitvami in prostori najbolj dostopne kulturne institucije v Sloveniji in gojijo vrednote, ki jih sodobna družba potrebuje,« še opozarja.
Najboljše projekte so nagradili
Najboljšim projektom, ki so v zadnjem letu k obisku knjižnic ali novim znanjem pri strokovnem delu zaposlenih v splošnih knjižnicah največ pripomogli, so podelili tudi nagrade. Med desetimi projekti se je strokovna komisija odločila, da nagradi tri – enega s področja strokovnega dela in dva s področja storitev za uporabnike. V kategoriji slednjih je nagrado dobila Mestna knjižnica Grosuplje za projekt, ki povezuje literaturo z glasbo. Združili so dve umetnosti in med drugim na literarne večere, ki so postajali vse manj obiskani, privabili nov krog obiskovalcev.
Knjižnica Srečka Vilharja iz Kopra si je nagrado prislužila s projektom Berimo z Rovko Črkolovko. Knjižničarji so namreč nemočno opazovali, kako otrokom začetno veselje do branja na sredini osnovne šole pojenjuje. Zato so s projektom želeli dvigniti veselje do branja petošolcev in šestošolcev. V knjižnici so se domislili bralnega tekmovanja, v katerem sodelujejo razredi, a mora prav vsak od sošolcev prebrati vsaj eno knjigo, pridni bralci pa so nagrajeni z izletom. Ne le da otroci zaradi motivacije raje poprimejo za knjige (dovoljene so tudi elektronske), temveč se tudi znotraj razreda tesneje povezujejo.
Na strokovnem področju pa si je nagrado prislužila Mestna knjižnica Kranj za projekt Družinska pismenost, ki branje povezuje z učenjem za starše in otroke, slednjim pa omogoča boljši učni uspeh. Da projekt lahko izvajajo, so morali z novimi znanji in kompetencami opremiti svoje zaposlene. K izobraževanju za moderatorje družinske pismenosti so povabili tudi zaposlene iz drugih knjižnic.
Dobra vsebina mora biti v ustreznih prostorih
Čeprav se v splošnih knjižnicah lahko z marsičim pohvalijo, pa se pri svojem delovanju soočajo tudi z mnogimi težavami. Najbolj pereče so denarne, saj se denimo država pri potrebah za njihovo obnovo ali za nakup novega gradiva obnaša mačehovsko, opozarjajo knjižničarji. A ministra za kulturo Dejana Prešička, da bi mu lahko potarnali, kljub obljubljeni prisotnosti danes ni bilo v Radovljico. Je pa sekretarka za knjižnično dejavnost Tatjana Likar izrazila upanje na večjo naklonjenost investicijam v knjižnice v prihodnji finančni perspektivi. »Poleg vsebin in zaposlenih v knjižnici je za njeno delovanje nujno tudi, da je v ustreznem prostoru,« je poudarila in omenila nujnost reševanja prostorske problematike mariborske, mozirske in mnogih drugih knjižnic.
