Jeseni oziroma vse do prve zmrzali lahko še veliko naredimo za zdravje našega sadovnjaka. Treba bo pograbiti listje, urediti okolje, poškropiti drevesa z ustreznim sredstvom in jih pognojiti.
Okuženo listje odstranjujemo sproti
Med rastno sezono lahko jasno vidimo, ali je sadno rastlino napadla bolezen ali ne. Na listih so rjave lise, pege, oranžni krogi ali listi kar počrnijo. To kaže na glivično ali bakterijsko okužbo. »Okužene liste je dobro sproti odstranjevati. Na listih so spore glivičnih bolezni, ki sicer ostanejo v zemlji in naslednje leto ponovno okužijo drevo. Zato vse listje sežgemo ali odpeljemo v lokalni komunalni zbirni center. Okuženega listja nikoli ne damo na kompost, ker na tak način le gojimo bolezni,« opozarja Vanes Husič, strokovnjak Kluba Gaia, in poudarja, da bolezni niso le na listju. »Najdemo jih skrite na vejah in deblu, saj hitro najdejo zavetje v lubju.«
Prav zato je škropljenje pomembno, saj pri odpadanju listja nastanejo ranice na mestu, kjer je bil list pritrjen na vejo. Skozi rano hitro vstopijo glivične in bakterijske bolezni, ki povzročijo sušenje vejic in vej, lahko tudi celotne rastline. »Sušenje in smoljenje iz vej ali debla je znamenje bakterijske okužbe ali celo raka. Prvič škropimo, ko začne listje odpadati, drugič pa škropimo, ko odpade večina listja, kar je po navadi v razmaku štirinajst dni. Škropljenje je toliko bolj pomembno, če je napoved dežja, saj se bolezni razmnožujejo v vlažnem okolju,« še pove sogovornik.
Škropivo in koncentracija
Pomembno je škropiti tudi neokužene rastline, ker s tem močno zmanjšamo možnost pojava okužbe. »Za škropljenje uporabljamo bakrovo sredstvo Bio Plantella Cuprovin 50 v koncentraciji 20 gramov na 10 litrov vode. Ne škropimo z višjo koncentracijo, ker lahko požgemo še slabo olesenele enoletne poganjke,« pravi agronom Husič in razloži, da sredstvo deluje tudi kot foliarno bakrovo gnojilo, saj baker pospešuje odpadanje listja in olesenitev lesa, kar pomeni manjšo možnost poškodb zaradi zimske pozebe.
Jesensko založno gnojenje
Gnojilo z visoko vsebnostjo bakra uporabljamo za listno gnojenje trte, oljk, sadnih rastlin, zelenjave, žita, iglavcev in drugih kultur med vegetacijo, saj izboljšuje naravno odpornost, fotosintezo in sprejem hranil v rastlino, zlasti spomladi ter jeseni. »Rastline so tako bolj zdrave in bolje rodijo. Prav z jesenskim gnojenjem želimo doseči in zagotoviti popolno prehrano sadnih vrst v kombinaciji s spomladanskim gnojenjem, pri čemer je poudarek na hranilih, ki so počasi topna in jih je treba dodajati založno v tla, kar pomeni gnojenje na dolgi rok.« Tu je poudarek na fosforju, kaliju ter mikrohranilih, kot sta na primer bor in magnezij.
Kje gnojimo?
Pri sadnem drevju je koreninski sistem širok najmanj toliko, kot je obseg krošnje. Večinoma je še obsežnejši. Glavne, debele, močne korenine so v globini in v njih se shranjuje presežek hranil. Koreninski sistem, drobne korenine, ki črpajo hranila in vodo, pa so v zgornji plasti tal, večinoma v globini okoli 25 centimetrov. »Vedno gnojimo stran od debla, po pasu bliže obodu krošnje. Gnojimo tako, da z lopato privzdignemo del travne ruše in vržemo pest gnojila. Pri težkih tleh lahko uporabimo tudi železen drog, s katerim naredimo luknje v tla in vanje nasujemo gnojilo. Luknje delamo v cikcak vzorcu. Na tak način globinsko gnojimo,« pojasni sogovornik in opozori, da je pri sadnem drevju treba vedeti, kakšne potrebe po hranilih ima posamezna rastlina. »Potreba po kaliju je enaka kot potreba po dušiku. Kalij igra pomembno vlogo pri razvoju koreninskega sistema in seveda pri plodovih. Dodajanje kalija jeseni izboljša odpornost proti nizkim temperaturam, da drevesa bolje prezimijo. Pri plodovih pa poveča vsebnost sladkorja, kislost in velikost. Zato v jesenskem času uporabimo specialno sadjarsko gnojilo Plantella, ki vsebuje veliko kalija in fosforja. Dodana ima tudi mikrohranila, bor in magnezij.« Prav bor denimo izboljša kakovost cvetnega prahu, kar pomeni boljšo oprašitev, magnezij pa preprečuje listno bledico, saj igra pomembno vlogo v procesih fotosinteze.
