Kritika predstave Samo za danes: Minljivost, davek živosti
Staranje, tema predstave Samo za danes, je neogibno povezana z izgubo, hkrati pa pomeni sedimentacijo izkušenj. Čas pomaga, da se pobotamo s svojim telesom, svojo osebo, da ji na lastno delovanje ni več treba projicirati tistega, kar bi domnevno šele morala postati. Maja Delak se je z močno ekipo plesalk (Kristýna Šajtošova, Anja Bornšek, Urška Vohar in Snježana Premuš), od katerih vsaka uteleša različne stopnje v razponu časa, ki je na voljo človeku, a v telesih katerih so bodisi v potencialnosti bodisi v telesnem spominu že vpisani tudi vsi preostali časi, lotila razpreti temo počasnega, a zanesljivega vpliva časa na telo. Nazadnje gre vedno za minevanje, a to je davek za vse lepo, torej za življenje, ki se vmes zgodi.
Predstava gledalcu omogoči, da prek minljive strukture in minljivih teles za trenutek globlje občuti lastno minljivost. Brez obžalovanja. (Foto: Nada Žgank)
Čeprav je zasedba na odru ženska – in jasno je, da staranje v naši družbi ženske zaradi seksualizacije mladosti in posledične prisile večne mladosti še dodatno za...