»Prisegam, da bom vestno opravljal svojo dolžnost, spoštoval ustavo BiH, izvajal splošni okvirni sporazum za mir in njegova dopolnila v celoti, varoval in razvijal človekove pravice in temeljne svoboščine ter skrbel za interese in enakopravnost vseh narodov in državljanov,« je kratko besedilo zaprisege bosanskega državnega predsedstva, za katero je njegov novi član iz Republike Srbske (RS) Milorad Dodik dejal, da je benigna. Skupaj z bošnjaškim in hrvaškim članom Šefikom Džaferovićem in Željkom Komšićem jo je danes izrekel in podpisal, pred tem pa menil, da je pravo prisego podal že dan prej pred poslanci ljudske skupščine srbske federalne enote v Banjaluki.
Ustanovne seje predsedstva, kjer rotirajoče osemmesečno vodenje najprej prevzema prav Dodik po zaslugi ustavnega določila o največjem številu glasov na volitvah, sta se poleg številnih političnih in javnih osebnosti udeležila njegova odhajajoča člana Bakir Izetbegović in Mladen Ivanić. Tretji, Dragan Čović, ki oporeka legitimnosti izvolitve svojega tekmeca kot hrvaškega predstavnika, pa je bil opazno odsoten. Komšič je po zaprisegi dejal, da je njegova obveza zastopanje vseh državljanov, na vrhu njegovih prioritet pa bo »vztrajanje pri vladavini prava in afirmacija pravice kot splošne kategorije«. Dodal je še, da mora Bosna v prihodnjih štirih letih iz objekta v mednarodnih odnosih postati njegov subjekt, sam pa si bo še posebej prizadeval za boljše odnose z vsemi sosednjimi državami.
Obljube so tu, negotovost tudi
Džaferović si je v nagovoru po zaprisegi zaželel široko in stabilno parlamentarno podporo, izrazil pa tudi pričakovanje, da bodo kot novi člani predsedstva vsi vodili odgovorno politiko. »S takšnim pristopom bomo poslali jasno sporočilo vsem institucijam v BiH, da naj tako tudi one opravljajo svoje naloge,« je dodal in sklenil z željo po mandatu sodelovanja, dogovorov in napredka.
Dodik pa je najprej poudaril, da je njegova matična baza Republika Srbska, saj prihaja v predsedstvo kot njen predstavnik, in da se bo boril za njen ustavno zajamčen položaj. »Nimam namena, da naredim kar koli na škodo katerega koli naroda v BiH,« je dal vedeti in napovedal, da se bo zavzemal za ukinitev urada visokega predstavnika za BiH, ki je zadolžen za izvajanje daytonskega sporazuma iz leta 1995. Po mnenju Dodika je treba odpreti razpravo tudi o o številnih drugih rešitvah, ki so jih sprejeli pred poldrugim desetletjem in so bile morda prave v tistem času, zdaj pa da niso več ustrezne. Dodik se je zavzel še za pospešeno pridruževanje EU in se brez tega ne vidi v predsedstvu, zavrnil pa je vojaško povezovanje BiH, ki jo vidi kot nevtralno državo. Že po izvolitvi je ponavljal, da bo uradoval v srbskem delu Sarajeva, sodeloval na sejah predsedstva po videopovezavi in se v glavnem bosanskem mestu zadrževal samo na začasnem delu v interesu Republike Srbske. Kot svojo prvo nalogo prvega med enakimi v prihodnjih osmih mesecih si je zastavil spremembo dosedanjega poslovnika predsedstva in v njegovo delovanje v primeru preglasovanja skozi stranska vrata pripeljati skupščino RS, za kar ima po mnenju nekaterih pravnikov osnovo v daytonski ustavi.
Politični analitiki si še zdaleč niso enotni, ko ocenjujejo, kako bo delovalo novo bosansko predsedstvo. Bošnjaški član Džaferović naj bi se dobro ujel s Komšićem, ki je po štiriletnem ustavno zahtevanem premoru znova njegov član, je pa srbskemu predstavniku že sporočil, da ne bo prostora za njegove obstrukcije kot tudi ne za njegovo zamisel, da na sestankih predsedstva v živo sodeluje le pod zastavo Republike Srbske.
