V Jemnu so se odškrnila vrata za mirovna pogajanja, potem ko je savdsko vodena koalicija proti Hutijem ustavila ofenzivo pri pristaniškem mestu Hudajda, očitno pod pritiskom mednarodne javnosti in zlasti zaradi napovedi ZDA, da bodo njihova vojaška letala prenehale oskrbovati z gorivom. Pogajanja pod okriljem Združenih narodov so bila predvidena že v septembru, a so se izjalovila zaradi neudeležbe delegacije jemenskih upornikov, ki niso pristali na zahtevo Riada po pregledu letala ZN, s katerim bi morali poleteti v Ženevo.
Že tedaj se je v mirovna prizadevanja posebnega odposlanca ZN Martina Griffithsa vključila Švedska in izrazila pripravljenost, da gosti pogajanja. Savdsko Arabijo in Združene arabske emirate kot ključni sili v arabski koaliciji, ki si od leta 2015 prizadeva obnoviti oblast predsednika Abd Rabuja Mansurja Hadija, pa je prejšnji teden obiskal tudi britanski zunanji minister Jeremy Hunt in dosegel, da je Riad dovolil evakuacijo 50 ranjenih hutijskih borcev iz Hudajde v Oman.
Obrat po umoru Hašokdžija
Savdska koalicija je zadnje napade na omenjeno pristanišče izvedla prejšnji teden. Letala so med drugim raketirala tamkajšnjo bolnišnico, ki po navedbah Amnesty International dnevno oskrbi okoli 1500 bolnikov, in sprožila panični beg med šrapneli, ki so ubili več deset ljudi. Civilne ustanove, ob bolnišnicah tudi šole, so bile v minulih letih večkrat tarča tovrstnih napadov, ne da bi se mednarodna skupnost zganila. Po savdskem krutem umoru novinarja Džamala Hašokdžija, ki je bil kritičen do posega v Jemnu in prestolonaslednika Mohameda bin Salmana, so napadi na civiliste v svetu postali odmevnejši, slišati pa je bilo tudi opozorila o vojnih zločinih. V Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji se je postavilo vprašanje nadaljnje dobave orožja in streliva savdski koaliciji, ta pa je potem v varnostnem svetu sprožila zahtevo po vzpostavitvi »humanitarnega premirja«.
Pogajanja bi še pred novim letom
Prekinitev koalicijske ofenzive pri Hudajdi je Griffithsu omogočila, da predstavnike Hutijev znova pripelje za pogajalsko mizo pod okriljem ZN. Vodja vrhovnega revolucionarnega odbora Hutijev Mohamed Ali Al Huti je pozval k zamrznitvi vojaških operacij in povračilnih napadov z droni in raketami na Savdsko Arabijo ter k prizadevanjem za dosego pravičnega in poštenega miru. Končno besedo v gibanju ima sicer njegov stric Abdulmalek Al Huti, ki se do premirja še ni opredelil. Opazovalci menijo, da je tokrat za začetek pogajanj vendarle precej več možnosti kot pred dvema mesecema. Zanje se je včeraj zavzel tudi savdski kralj Salman, ki je prvič po umoru Hašokdžija javno spregovoril vladnemu svetovalnemu svetu šuri, čeprav je hkrati dejal, da je njihova »dolžnost in ne opcija pomoč jemenskemu ljudstvu, ki se upira agresiji milic z iransko podporo«.
Savdska Arabija in Združeni arabski emirati pričakujejo, da bi mirovna pogajanja stekla še pred novim letom, vnaprej pa so dali vedeti, da ne bodo pristali na nobene vnaprejšnje pogoje hutijske strani. Da se bo pogajanj udeležilo, je včeraj sporočilo tudi zunanje ministrstvo mednarodno priznane jemenske vlade, ki pa je hkrati od posebnega odposlanca ZN zahtevalo, da ne popusti pri zahtevi, da se pogajanj udeležijo brez pogojev.
