Po letu dni iskanja je argentinska mornarica v soboto sporočila, da so na globini 907 metrov v Atlantskem oceanu odkrili ostanke pogrešane podmornice Ara San Juan. Argentinska podmornica s 44 člani posadke je bila pogrešana vse od lanskega 15. novembra, ko je nazadnje izplula iz oporišča Ushuaia na skrajnem jugu Argentine proti matičnemu pristanišču Mar del Plata.

Ladja Seabed Construktor, opremljena z najsodobnejšo tehnologijo, je po dveh mesecih brezupnega iskanja končno le našla pogrešano plovilo na dnu oceana nasproti rta San Jorge, približno 600 kilometrov od patagonskega obalnega mesta Comodoro Rivadavia.

Podmornica se je sesedla sama vase

Ostanke podmornice so odkrili s pomočjo daljinsko vodene podvodne naprave (remotely operated underwater vehicle – ROV), ki je posnela razbitine na površini, veliki od 80 do 100 metrov. »Vse kaže, da je verjetno prišlo do implozije (ko se telo sesede samo vase) oziroma do kolapsa blizu morskega dna, saj so ostanki razpršeni na tako majhni površini,« je na tiskovni konferenci komentiral argentinski mornariški kapetan Enrique Balbi ob prikazovanju nekaterih od 67.000 posnetkov omenjene ladje, narejenih s pomočjo petih robotov.

Posnetki so dokaj megleni, ker je vsebnost soli morske vode na taki globini zelo velika, je pojasnil obrambni minister Oscar Aguad. Kljub temu je vidno, da je ostal velik del podmornice cel, čeprav deformiran zaradi zunanjega tlaka. Šlo naj bi za bivalni prostor posadke oziroma med 25 in 30 metri dolgo cev, izdelano iz 33 milimetrov debele jeklene pločevine. Druge na posnetkih vidne razbitine so manjše in pripadajo krmi, premcu, palubi in ladijskemu vijaku. Do implozije in razpada podvodnega plovila lahko pride na veliki globini, ko pritisk vodne mase premaga odpor materiala, iz katerega je plovilo narejeno.

Kapetan podmornice Ara San Juan, zgrajene leta 1983 v nemški ladjedelnici Thyssen Nordseewerke v Emdeni, se je zadnjič javil svojemu operacijskemu oporišču v Mar del Plata 15. novembra lani zjutraj, ko je sporočil, da je v podmornico vdrla voda in povzročila kratek stik ter požar v predelu z nameščenimi električnimi akumulatorji. To je bilo vse, kar je povedal. Predstavniki komisije, pristojne za pogodbo o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBTO) s sedežem na Dunaju, so nekaj ur zatem javili, da je njihov opozorilni sistem zaznal manjšo eksplozijo na južnem delu Atlantskega oceana in da so argentinski vladi posredovali koordinate. Začela se je akcija preiskovanja tega območja, označenega kot kvadrant 1, v kateri je sodelovalo 28 ladij iz desetih držav, vključno z Rusijo in ZDA, ter več helikopterjev in letal, opremljenih z najsodobnejšo tehnologijo za podmorsko detekcijo. Ker akcija v dveh tednih ni prinesla rezultatov, so odnehali. Najdlje, do 5. aprila letos, je vztrajala ruska ladja Yantar, ki je prečesala 17 možnih točk, a zaman.

Svojci preminulih mornarjev vztrajajo

Zaradi pritiskov svojcev 44 preminulih mornarjev in druge javnosti je argentinska vlada poleti najela severnoameriško družbo Ocean Infinity in ponudila 7,5 milijona dolarjev nagrade za odkritje. Raziskave so se začele septembra z ladjo Seabed Construktor, ki pluje pod norveško zastavo in je opremljena z najsodobnejšo opremo za podvodne raziskave na svetu. Do minulega četrtka so neuspešno prečesali že več kot 7000 kvadratnih kilometrov in le pičlih 48 ur, preden bi končali misijo, so se odločili vnovič pregledati prvi kvadrant oziroma območje 15A-4, kjer so že prej označili neko točko kot zanimivo. Izboljšanje meteoroloških razmer, ki so v tem delu Atlantika le redko ugodne, jim je omogočilo, da so v petek okoli 22. ure izvedli potop enega od ROV. Okoli polnoči so se jim na zaslonih prikazali prvi posnetki razbitin podmornice.

Ko so potrdili, da so dejansko odkrili ostanke podmornice Ara San Juan, je argentinska vlada novico posredovala družinam svojcev mornarjev. Ti so vztrajali pri zahtevi, da štab vojaške mornarice in vlada pojasnita, kaj se je zgodilo, kdo je kriv, da je bila podmornica slabo vzdrževana, kot se je govorilo, in da ugotovijo, kje je. V četrtek je potekala komemoracija v Mar del Plata ob obletnici njenega izginotja. Na slovesnosti je govoril argentinski predsednik Mauricio Macri, tedaj še prepričan, da tudi Ocean Infinity ni uspelo, zato je izrazil obžalovanje, rekoč, da ne more povedati ničesar takega, kar bi lahko pomirilo njihovo bolečino.

Po tistem, ko so bili v soboto svojcih seznanjeni z odkritjem razbitin, so vlado pozvali, naj začne preučevati možnosti, kako dele podmornice spraviti na površje, ker domnevajo, da bi v ohranjenem osrednjem delu podmornice lahko bili ostanki preminulih pomorščakov. Obrambni minister Aguad jim je odgovoril: »Argentina za to nima ustreznih ekip. Nismo imeli niti naprav za potop na manjše morske globine.« Na uradno vprašanje, ali bi to bilo izvedljivo, je ekipa strokovnjakov Ocean Infinity odgovorila, da bi zadevo morali najprej preučiti in tudi izračunati ceno, ki pa naj bi bila izjemno visoka.