Otroci se lahko od psov ogromno naučijo, moramo pa se zavedati, da če imamo v družini otroka in psa, delamo vedno dvojno delo – vzgajamo oba in se moramo zavedati, da vsak pes ni idealen za življenje v družini, zato so zelo pomembne skrbna izbira psa, njegova vzgoja in zadovoljitev njegovih osnovnih potreb.

Razvoj samozavesti in pozitivne samopodobe

Odnos med otrokom in psom je nekaj posebnega in prinaša vrsto prednosti za otrokov razvoj. »Otroci, ki odraščajo s psom in sodelujejo pri skrbi zanj, se v prvi vrsti naučijo odgovornosti in skrbnosti do drugega živega bitja. Razvijajo empatijo in spoznajo, da imajo živali prav tako čustva in različna razpoloženja – nič drugače kot ljudje. Je pa treba vedeti, da pes svet doživlja drugače kot mi; ko otrok spoznava te razlike, se hkrati uči potrpežljivosti in spoštovanja do drugih,« razloži Natalija Oštir, inštruktorica PoPasje šole, in doda: »Prav tako nas učijo biti tukaj in zdaj, saj niso zmožni refleksije svojih dejanj, ampak živijo po principu akcija-reakcija in niso obremenjeni z razmišljanjem o preteklosti in z načrtovanjem prihodnosti, kot smo ljudje. Psi so izredno ljubeča in zvesta bitja, imajo nas brezpogojno radi in živahen kuža, ki se bo otroka vedno razveselil in se želel igrati z njim, bo pomagal pri razvoju samozavesti in pozitivne samopodobe.«

Prav tako žival s seboj prinaša vsakodnevne spodbude in priložnosti za otrokovo telesno aktivnost, saj potrebuje vsakodnevne sprehode in igro. »Lastniki psov so nasploh aktivnejši kot drugi ljudje, saj mora pes ven vsak dan, večkrat na dan in v vsakem vremenu. Gibanje ima zelo pozitiven vpliv na zdravje obeh. Po vsakem aktivnem sprehodu bosta oba prijetno utrujena in zadovoljna.«

Ne nazadnje imajo psi zelo dober vpliv na socializacijo otrok, verbalno in neverbalno komunikacijo ter sklepanje novih prijateljstev. »Pes spodbuja otroka, da uporablja in uri svoje komunikacijske sposobnosti, naj bo to na sprehodu, pri igri, hranjenju ali v vsakodnevnem življenju. Psi hitro prebijejo led in so pogosto skupna točka interesov sovrstnikov ter na tak način pomagajo pri sklepanju novih prijateljstev. Otroci, ki imajo hišnega ljubljenčka, imajo v povprečju višjo samopodobo, bolj razvijejo socialne veščine in imajo celo več prijateljev,« še pove sogovornica.

Nekaj zlatih pravil

Da bo otrokova izkušnja s psom in obrnjeno čim prijetnejša, predvsem pa da bosta od odnosa oba imela največ, sogovornica predlaga pravila, ki naj jih starši vpeljejo, še preden kuža pride domov.

»Predvsem pes ne sme biti otrokova igrača, saj je treba zanj skrbeti. Kužku je treba najti miren kotiček, kamor se lahko umakne, ko želi mir in počitek. Tudi otroka naučimo, da psa ne moti med počitkom,« opozori Oštirjeva in poudari, da naj majhen otrok in pes ne bosta nikoli sama, vedno naj bo navzoč nekdo od odraslih. Prav tako je treba otroka naučiti pravilnega ravnanja s kužkom. »Da ne rine v psa, se nanj ne useda, ga ne vleče in ne ščipa. Prav tako naj se psu približa mirno, v njegovi bližini ne kriči in ne skače okoli njega,« pove Oštirjeva, ki predvsem tistim, ki bodo kužka imeli prvič, priporoča obisk vsaj osnovnega programa katere izmed pasjih šol. Treba se je namreč zavedati, da je nakup hišnega ljubljenčka velika odgovornost. In kljub temu, da vas otroci prosijo in vam obljubljajo, da bodo sami skrbeli zanj, se je treba zavedati, da bo to vaša odgovornost naslednjih petnajst ali več let.