Regijski center za ravnanje z odpadki Dolenjske (Cerod) mora občini Šentjernej povrniti dobrih 322.000 evrov okoljske takse z obrestmi vred, je te dni odločilo višje sodišče. Plačati mora tudi zamudne obresti od vložitve tožbe junija 2016 do izplačila ter povrniti pravdne stroške. Gre za tožbo, ki jo je občina Šentjernej pred dvema letoma vložila zoper Cerod, ker ji ta ni izplačeval polovice okoljske takse zaradi degradacije okolja na deponiji Leskovec, ampak je celotno takso nakazoval na račun novomeške občine. Okrožno sodišče je že konec marca razsodilo v prid Šentjerneju, a je po pritožbi nasprotne strani zadeva pristala v rokah višjih sodnikov, ki so prvostopenjsko sodbo potrdili.
Luzar: Občini se je godila krivica
Deponija Leskovec leži delno v novomeški in delno v šentjernejski občini. Zato je šentjernejski župan Radko Luzar ves čas trdil, da se občini godi krivica in da bi morala tožbo vložiti že predhodna občinska oblast. »Denar se mora pravično razdeliti med obe občini, na območju katerih obratuje odlagališče,« je poudaril. Po uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov je okoljska dajatev prihodek proračuna občine, na območju katere zavezanec odlaga odpadke v telo odlagališča. Če je odlagališče na območju dveh ali več občin, se okoljska dajatev razdeli med občine v enakih deležih.
Kot nam je pojasnil direktor Ceroda Albin Kregar, so pri izplačevanju takse zgolj sledili takratnim navodilom carinskega urada oziroma ministrstva za finance. »Po spremembi uredbe leta 2013 smo takso nakazovali novomeški občini, medtem ko smo jo pred tem izplačevali občinam družbenicam po izvoru odpadkov,« je dejal Kregar. Poleg tega v Cerodu menijo, da občina Šentjernej ne more prejeti dvojnega plačila za isto stvar, saj že prejema nadomestilo za razvrednotenje in nevarnost za okolje na podlagi sporazuma iz leta 1999.
Med sodnim postopkom je bilo nekaj polemik tudi okoli tega, kje leži odlagalno telo. Na ministrstvu za okolje in prostor so namreč pojasnjevali, da okoljska taksa pripada občini, na območju katere leži odlagalno telo. Ker pa na območju šentjernejske občine leži le del odlagališča s čistilno napravo, ki pa ni del odlagalnega telesa, naj okoljska taksa po mnenju okoljskega ministrstva Šentjerneju ne bi pripadala.
V štirih letih in pol skoraj 1,4 milijona evrov takse
Toda sodišče je odločilo drugače. »Odločitev sodišča bomo seveda spoštovali,« je poudaril Kregar. »Sicer pa za Cerod sodba dejansko ne pomeni neke bistvene spremembe. Takso bomo pač odslej namesto na en račun nakazovali na dva različna računa.« Po Luzarjevih besedah pravna posledica sodbe ni zgolj v tem, da bo občina prejela pripadajočo takso za nazaj, ampak tudi v tem, da bo odslej redno prejemala okoljsko takso.
»Cerod nas bo moral obravnavati enakovredno in enakopravno z Mestno občino Novo mesto,« so dodali v Šentjerneju. Po podatkih Ceroda je novomeška občina lani prejela skoraj 236.000 evrov iz naslova okoljske takse, od leta 2013 pa skoraj 1,4 milijona evrov. Med sodnim postopkom je bila k priglasitvi v spor pozvana tudi novomeška občina, kjer pa so pojasnili, da gre za tožbo proti podjetju Cerod. »V sodni postopek smo se vključili kot stranski udeleženec. Proučili bomo odločitev sodišča in se odločili o nadaljnjih postopkih. Sodba mestni občini ne nalaga nobenih obveznosti.«
