Nad železniškimi tiri pri ljubljanski postaji so nameravali zgraditi v javno-zasebnem partnerstvu, ki ga je hotel financirati madžarsko-kanadski projekt Trigranit, potniški center Emonika. Začel se je z natečajem leta 2002 in bil predstavljen javnosti leta 2007. Sestavljata ga komercialni del (največje zabaviščno-nakupovalno središče v Sloveniji s 60-metrsko stolpnico, z lokali in luksuznimi stanovanji) in infrastrukturni del (avtobusna in železniška postaja). Podjetje Trigranit se je poslovilo leta 2013, nov interes partnerstva pa sta najavila južnoafriški konzorcij Mas Real Estate in romunska družba Prime Kapital, ki naj bi zgradila Emoniko do leta 2022. Veselje ni trajalo dolgo, že leta 2017 so tujci ustavili projekt.
Direktor Slovenskih železnic je sporočil, da se bo gradnja nove železniške in avtobusne postaje nadaljevala brez zasebnih vlagateljev, država mora z mestom skleniti dogovor, spremenili bodo zazidalni načrt in podali vlogo za gradbeno dovoljenje.
Toda zadeva ni tako enostavna. Trigranit, ki je kot partner Slovenskih železnic pridobil lastništvo zemljišč, na katerih je bila predvidena gradnja Emonike, je leta 2015 ustanovil podjetje Granit Polus, na katerega je prenesel lastništvo »svojih« parcel. Romunski Prime Kapital in južnoafriški Mas pa se z Granitom Polusom ne moreta dogovoriti o odkupu zemljišč. Granit Polus drži v šahu Slovenske železnice.
Župan Zoran Janković je septembra 2018 potrdil, da bo ureditev glavne železniške postaje potekala mimo komercialnega dela, saj je država za gradnjo že namenila 64 milijonov evrov. Povedal je tudi, da je podžupan leta 2007 dosegel, da so v Emoniki stebri postavljeni tako, da v primeru poglabljanja železniških tirov ne bi bilo treba rušiti železniške postaje.
Poglobitev železnice so za zdaj le sanje našega župana, odločitve ni, čeprav se bo v doglednem času po gradnji drugega tira tovorni promet skoraj podvojil, a projektiranje železniške in avtobusne postaje se nadaljuje. Kako pa je dejansko z izgubljenim zemljiščem in kako je mogoče načrtovati železniško postajo brez potrebnih zemljišč, nam župan ni povedal. Občani nismo dobili sporočila, kako je mogoče, da je lastništvo strateško najvažnejših parcel v Ljubljani prišlo v tuje roke.
Milan Kovač, u. d. i. a. Peter Kerševan, u. d. i. a.
