Madžarska je članstvu Hrvaške v OECD nasprotovala zaradi odnosa do madžarske energetske družbe Mol oz. njenega vodje Zsolta Hernadija. Odnosi med državama so bili načeti tudi zaradi reševanja migrantske krize v obdobju vlade socialdemokrata Zorana Milanovića. A Plenković in Orban sta se na nedavnem kongresu Evropske ljudske stranke (EPP) v Helsinkih pogovarjala več kot uro in, kot nakazuje zagrebški časnik, razrešila odprta vprašanja.
Orban se bo tako predvidoma udeležil vrha Srednjeevropske pobude (CEI), ki ga bo 1. in 2. decembra gostil Zagreb ob zaključku hrvaškega predsedovanja tej pobudi. Gre za regionalni forum političnega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja, ki združuje 18 članic regije, tudi Slovenijo.
Večernji list izpostavlja, da čeprav bodo na vrh prišli tudi drugi predsedniki držav oz. vlad članic CEI, pa je napovedan prihod Orbana posebnega pomena, saj madžarskega premierja na uradnem obisku na Hrvaškem ni bilo vse od leta 2011. Pričakuje se, da bosta imela Orban in Plenković ob robu tega vrha tudi dvostransko srečanje.
Plenković je danes v Zagrebu po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina pojasnil, da je Madžarska svoje nasprotovanje hrvaškemu članstvu v OECD umaknila že pred mesecem dni. Sicer pa je potrdil, da sta z Orbanom nazadnje govorila pred desetimi dnevi in da madžarski premier prihaja na vrh CEI. Poudaril je, da je Madžarska pomembna soseda Hrvaške, s katero želijo izboljšati odnose.
Na poti Hrvaške v OECD samo še Slovenija
Zdaj je edina, ki še stoji na poti Hrvaške v OECD, Slovenija, ob novici o umiku Madžarske blokade izpostavlja Hina.
Slovenija članstvu Hrvaške v OECD nasprotuje, ker Hrvaška z nepriznavanjem arbitražne odločitve o meji med državama krši načelo vladavine prava. To pa je pogoj za članstvo, je ob objavi novice o nasprotovanju hrvaškemu članstvu pojasnil prejšnji slovenski zunanji minister Karl Erjavec.
Pejčinović Burićeva je sicer dejala še, da Hrvaška pripravlja odgovor na slovensko tožbo pred Sodiščem EU v povezavi s hrvaškim nepriznavanjem meje, kot jo je določilo arbitražno sodišče. Pojasnila je, da so angažirali hrvaške in tuje strokovnjake za mednarodno in evropsko pravo.
"Odgovor bomo poslali v drugi polovici decembra. Hrvaška bo v njem argumentirano odgovorila na navedbe iz slovenske tožbe", je izjavila hrvaška ministrica.
Izognila pa se je odgovoru na vprašanje, koliko denarja bo Hrvaška porabila za ta postopek, kot tudi na vprašanje, kakšna je verjetnost, da bi prišlo do dogovora s Slovenijo mimo arbitražne odločitve. Ponovila je znana stališča Zagreba, da je "Hrvaška odprta za nadaljevanje dialoga s Slovenijo".
