S tržaškim pristaniščem, ki deluje po modelu, da s pristaniščem upravlja pristaniška uprava, ta pa pristaniško infrastrukturo z dolgoročnimi koncesijami oddaja v najem logistom, se bodo pogovarjali o dostopu do infrastrukture in o investicijskih priložnostih za madžarska podjetja, je povedal Orban. Sodelovanje Madžarske pri drugem tiru je očitno pokopal, še preden se je nova slovenska vlada odločila o nadaljevanju pogovorov z vzhodno sosedo, ki jih je začela prejšnja vlada Mira Cerarja in bila zaradi tega predmet kritik dela politike in javnosti.
Cerar: Izgubili smo eno leto, zdaj pa še 200 milijonov
Da Madžarska ne namerava sodelovati s Slovenijo pri gradnji drugega tira, je Cerarja negativno presenetilo. Namesto, da bi danes že gradili, smo najprej izgubili eno leto zaradi referendumov, zdaj pa še 200 milijonov evrov, je dejal.
Dodal je, da smo si za to krivi sami. Ob tem je obžaloval, da smo izgubili po njegovih besedah izjemno priložnost, da bi z madžarskim vlagateljem pri gradnji drugega tira prihranili 200 milijonov evrov in dobili kredibilnega partnerja pri infrastrukturnih povezavah ter na ta način pripomogli, da bi imela Luka Koper s Slovenskimi železnicami in drugimi gospodarskimi subjekti v prihodnje več dobička in več možnosti za poslovanje.
Madžarska je po Cerarjevih besedah izgubila potrpljenje s projektom zaradi nekaj naših nepremišljenih in nepotrebnih izjav. »V prejšnji vladi smo si tri leta močno prizadevali, da bi z Madžari sklenili strateško partnerstvo glede infrastrukture,« je dejal Cerar.
Bratuškova: Finančna konstrukcija je še v pripravi
»Če bi gradili skupaj z Madžarsko, bi bil strošek gradnje proge Divača-Koper nekaj sto milijonov evrov dražji, kot če ga bomo zgradili sami,« je dejala Alenka Bratušek.
Bratuškova je ob prihodu na srečanje koalicijskih partnerjev spomnila, da je že septembra na zaslišanju za ministrico jasno povedala, kaj osebno misli o sodelovanju Madžarske pri financiranju drugega tira. Kot ministrica je nameravala predlagati, da Slovenija drugi tir zgradi sama, je pa še čakala na dokončne številke. Odločitev je sicer nameravala prepustiti vladi.
Ob tem je k Orbanovi izjavi dodala oceno, da pod takšnimi pogoji, kot jih je zahtevala Madžarska, Orban v svojo državo nikoli ne bi pustil tujega investitorja.
Na vprašanje, kako bomo torej financirali ta projekt, je Bratuškova odgovorila, da se natančna finančna konstrukcija še pripravlja. Za zdaj še ni znano, ali bo treba zagotoviti dodatnih 200 milijonov evrov kapitala, ali pa bi tudi ta del lahko pokrili z zadolževanjem, je dejala.
Orban ne omenja Reke
Ni pa Orban kot alternative sodelovanju Madžarske pri drugem tiru in razvoju Luke Koper navedel hrvaške Reke, čeprav je bila ta v zgodovini glavno pristanišče Kraljevine Madžarske. Reko sicer omejujeta pomanjkljiva pristaniška in zaledna infrastruktura, vendar pa tudi tam prihaja do sprememb.
Kot je ta teden poročal hrvaški časnik Jutarnji list, naj bi ladijski prevoznik Maersk Line, družba Jadranska vrata, ki upravlja s kontejnerskim terminalom Brajdica, in železniški logist PPD transport kmalu podpisali pogodbo o skladiščenju in prevozih materiala in opreme za drugo tovarno baterij za električne avtomobile, ki jo južnokorejski Samsung gradi na Madžarskem.
Mesečno naj bi PPD transport v obdobju enega leta z vlaki na Madžarsko prepeljal 5280 ton materiala. Tedensko naj bi na Madžarsko z Reke odpeljal vlak s 55 kontejnerji, prvi že konec tega meseca. Projekt je trenutno v poskusni fazi in za zdaj naj bi logistika potekala brez težav.
Po pisanju Jutarnjega lista gre za zelo pomemben projekt za načrte reškega pristanišča, da postane vstopna točka za azijsko blago v srednjo in vzhodno Evropo ob pričakovani selitvi dela industrije iz Kitajske nazaj v Evropo.
Če se bodo načrti uresničili in bo tovora na terminalu Brajdica ter na terminalu Zagrebačka obala, ki naj bi bil zaključen v kratkem, dovolj, se bo izplačala tudi gradnja drugega tira železniške proge od meje z madžarsko do Zagreba in na okoli milijardo evrov ocenjena investicija v posodobitev proge od Zagreba do Reke, še piše časnik. V luči tega vidi tudi nedavne pogovore vodilnih hrvaških politikov s Kitajsko glede zakupa površin na terminalu Zagrebačka obala.
