Baza 20, kompleks 26 barak na obrobju Kočevskega roga, velja za edini ohranjeni sedež kakšnega odporniškega gibanja v Evropi. Od aprila 1943 do decembra 1944 so lesene barake na takrat težko dostopnem območju dajale zatočišče slovenskemu partizanskemu vodstvu. V preteklosti je za nujna vzdrževalna dela ob precejšnjem pomanjkanju sredstev skrbelo ministrstvo za kulturo, leta 2015 pa so dela povsem zastala. A vse kaže, da se kompleksu, s katerim upravlja Dolenjski muzej, piše lepša prihodnost. Decembra lani je vlada s spremembo zakonodaje družbi Slovenski državni gozdovi (SIDG) v roke predala tudi vzdrževanje štirih kulturnih spomenikov v Kočevskem rogu, poleg Baze 20 še bunkerja 44 ter obeh partizanskih bolnišnic Jelendol in Zgornji Hrastnik.
Konec poletja začeli intenzivno obnovo
Konec februarja sta se ministrstvi za kulturo ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s SIDG dogovorili o takojšnji sanaciji najbolj poškodovanih barak, seveda z usmeritvami Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Teden dni po sestanku je ekipa zakorakala v 60 centimetrov globok sneg in popisala stanje objektov, pripoveduje Robert Robek, vodja oddelka za gozdno gradbeništvo pri SIDG. Obnove je bila najbolj potrebna nekdanja stražarnica, katere stene je skupaj držala le še streha. Že aprila je tako baraka dobila novo streho in prenovljeno notranjost. Iz higienskih razlogov so porušili tudi razpadajoče poljsko stranišče in postavili novega.
Intenzivnejša obnovitvena dela so se začela konec poletja, ko so se najprej lotili barake agitpropa. Poleg zamenjave skodlaste strehe je bilo treba popraviti tudi kamnite temelje, saj se je po Robkovih besedah baraka že precej nagibala. Uredili so tudi dostopno pot za dovoz materiala in nujno intervencijo gasilskih vozil, na strmejših delih namestili varovalno ograjo, ki bo v pomoč predvsem starejšim obiskovalcem, ter odstranili nekaj vej, ki so grozile, da bodo popadale na objekte.
Obnovili bi od pet do sedem objektov na leto
Letos so za vzdrževalna dela namenili 42.000 evrov in čez 800 ur strokovnega dela, za prihodnje leto pa dela ocenjujejo na 60.000 evrov, ko naj bi poskrbeli za celovito obnovo skodlastih streh in zunanjega ovoja še treh najbolj ogroženih barak. »Ker v Kočevskem rogu pogosto zapade sneg že v oktobru, si teh treh objektov nismo upali 'odpirati', saj bi jih lahko zasnežilo. Zato smo se odločili, da jih zaradi dotrajanih streh prekrijemo s polivinilom in z obnovo počakamo do pomladi,« dodaja Judita Podgornik Zaletelj z novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Vzporedno z obnovo poteka zemljiškoknjižno urejanje kompleksa, ki ga letno obišče od 3000 do 5000 ljudi, zavod pa že pripravlja konservatorski načrt, ki bo pomembna usmeritev za nadaljnjo obnovo še okoli 40 objektov na Bazi 20, bunkerju 44 ter v bolnišnicah Jelendol in Zgornji Hrastnik. »Najzahtevnejše vprašanje ta trenutek je, kako urejati tekoče vzdrževanje in kako upravljati in uporabljati te objekte. Tu kot partnerje vidimo Dolenjski muzej, občino Dolenjske Toplice in SIDG. Dejstvo je, da letno lahko obnovimo pet do sedem objektov. Ko bomo obnovili vse, bomo spet na začetku, kajti treba je vedeti, da je življenjska doba streh iz smrekovih skodel kakšnih deset let. Gre torej za trajno dejavnost, ohranjanje in razvijanje kompleksa, seveda z dodajanjem vsebin, za kar bosta poskrbela občina in muzej,« dodaja Robek.
Ne želijo si množičnega obiska
Občina Dolenjske Toplice je letos v proračunu zagotovila 10.000 evrov za ureditev informacijskega centra v Lukovem domu. Tako se bodo, kot pojasnjuje topliški župan Jože Muhič, obiskovalci že ob samem vstopu v kompleks Baze 20 seznanili z informacijami o Kočevskem rogu, tako o zgodovini kot o naravnih danostih območja, ki daje obilo možnosti za pohodništvo, kolesarjenje, jamarstvo. V prihodnjih letih naj bi prenovili tudi sam Lukov dom in povečali dvorano v njem, da bo lahko sprejela za cel avtobus ljudi.
Hkrati si po Muhičevih besedah v Kočevskem rogu ne želijo množičnega turizma. »S tem bi pokvarili ravnovesje v naravi, kajti s preveč motoriziranega prometa bi lahko pregnali medvede, rise, orle, zato moramo biti pri snovanju dogajanja zelo previdni. Tako smo se že pri prireditvah Poletje v Kočevskem rogu držali načela ne privabljati množic, ampak le tiste obiskovalce, ki jim obisk Kočevskega roga res nekaj pomeni.«
