Omenjeni padec energetskih podjetij je seveda delno posledica padca celotnega delniškega trga. Je pa res, da bi bila situacija precej boljša, če ne bi v zadnjem mesecu in pol nafta izgubila približno petino svoje vrednosti (padec je bil nekoliko večji v primeru nafte znamke WTI kot v primeru nafte znamke Brent). Ključni razlog za šibkost na trgu črnega zlata so skrbi vlagateljev, da bo že v bližnji prihodnosti prišlo do presežka ponudbe nad povpraševanjem. Po eni strani smo priča rekordni proizvodnji in rasti zalog v ZDA ter ameriški odločitvi, da lahko nekateri kupci nadaljujejo nakupe iranske nafte ne glede na veljavne sankcije, po drugi strani pa države članice OPEC v letu 2019 pričakujejo padec povpraševanja po svoji nafti, in sicer zaradi nižje svetovne gospodarske rasti, negativnega vpliva trgovinskih sporov med Ameriko in Kitajsko ter visoke ponudbe nafte s strani držav, ki niso članice OPEC. Savdska Arabija je že objavila, da bo potrebno znižanje proizvodnje, vendar vsi niso prepričani, da je to pravilni korak. Prepričati je treba Rusijo, ki je sicer močno odvisna od prihodkov iz naslova prodaje nafte, a je sodeč po izjavah ruskega predsednika Putina in ministra za energetiko Novaka zadovoljna s trenutno ceno nafte. Med skeptiki je tudi ameriški predsednik Trump, ki pravi, da mora biti glede na obseg ponudbe nafta še cenejša.
V naslednjih tednih bo nekoliko bolj jasno, kje bodo cene nafte v bližnji prihodnosti. Smer gibanja cen nafte bo pomembno vplivala na cene delnic energetskih podjetij. Vrednotenja teh delnic so nižja kot pred mesecem dni, pomembno vprašanje pa je, kako močno bo volatilnost na trgu nafte vplivala na prihodnje rezultate poslovanja energetskih podjetij.
