Verjetno se ne motim preveč, če zapišem, da bi pri tem večina voznikov pomislila enako, kot sem sam – da bi, ko bi se po tovrstnih manevrih uzrl k avtomobilu na sosednjem pasu, v njem poleg voznika zagledal nosečo ženo, ki dobiva popadke, poškodovanega otroka ali kaj podobnega. A ni bilo nič od tega. Mlajši voznik je bil v avtu sam. Za takšno naglico je torej moral obstajati neki drug razlog, zaradi česar sem spustil šipo in ga res kar najvljudneje povprašal, kam se mu tako mudi. V odgovor pa sem namesto besednega pojasnila dobil – iztegnjen prst. Ki ni bil palec. Neolikani gesti so sledili še mladeničev jezen in na cesto osredotočen pogled, nekaj pritiskov stopalke na plin na mestu in naposled sunkovito speljevanje s škripajočimi gumami, še preden se je zelena luč sploh dobro prižgala. V naslednjem trenutku je že bil na mojem voznem pasu, ker se je promet v nadaljevanju razredčil in sva pot nadaljevala v isti smeri, pa sem še ujel, kako se je spustil po uvozu na obvoznico, na kateri je ob gostem prometu sprva po voznem pasu prehitel avtomobila na prehitevalnem, zatem skočil na slednjega in hip za tem obšel še manjši tovornjak kar po odstavnem pasu, dokler ni obvoznice zapustil na naslednjem izvozu. Pri čemer vsej agresivnosti in povsem neprimernem obnašanju navkljub ne morem trditi, da je enkrat samkrat prekoračil predpisano hitrost. Prometne razmere tega pač niso dovoljevale.
Kar ni nepomembno. Res je, prehitra vožnja je problem, a pri opozarjanju nanjo se včasih zdi, da s tega vidika zanemarimo nekatere druge prometne prekrške, ki imajo osnovo prav tako v objestnem obnašanju. Mednje poleg (pre)hitre vožnje denimo uvrščamo vsaj še vožnjo na (pre)kratki varnostni razdalji, živčno vožnjo in žuganje drugim voznikom, cikcak prehitevanje, prehitevanje po desni strani na avtocesti ali prehitevanje kolone, ki je nastala zaradi gostega prometa, agresivno vožnjo, neupoštevanje pravil o prednosti, sunkovito speljevanje, zanašanje vozila, vožnjo po zadnjem kolesu z motornim kolesom, nepravilno razvrščanje pred križišči, neupoštevanje svetlobnih prometnih znakov… Da, veliko je tega. In ni težko spoznati, da jih je kar nekaj na vsega dobrih dveh kilometrih vožnje obkljukal mladenič iz zgornjega primera. Kot ni težko ugotoviti, da v sicer ne tako strnjenem načinu brez vsaj nekaj aktov agresivnih in objestnih potez posameznih voznikov ne mine že krajša vožnja. Čeprav za veliko tovrstnih kršitev obstajajo kazni, objestna vožnja sama po sebi, kot tudi nekateri omenjeni elementi, v zakonu o pravilih cestnega prometa niso posebej opredeljeni. Pa bi, sploh ker zaradi njih prihaja tudi do (hujših) nesreč, o tem sem vedno bolj prepričan, lahko bili.
