»Sporočamo vam žalostno novico iz Črne Gore. Beloglavega jastreba Peruna, ki smo ga na svobodo izpustili sredi letošnjega septembra, so pred dnevi najverjetneje ustrelili v Črni Gori,« so javnost o tragični izgubi prek facebooka obvestili v rehabilitacijskem centru za beloglave jastrebe v Beliju. Perun je bil v center sprejet kot obnemogel mladič, ki je nekje med Krkom in kopnim padel v morje. »Ptice načeloma znajo plavati, saj si lahko pomagajo s perutmi, težava pa nastane, če se nesreča pripeti sredi odprtega morja. Na njegovo srečo je mimo ravno takrat pripeljal čoln in ga rešil,« zgodbo okoli leto, leto in pol starega jastreba opiše Tjaša Zagoršek iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). V rehabilitacijskem centru je ostal dva meseca, sredi septembra pa so ga slovenski ornitologi s hrvaškimi kolegi iz Bioma v okviru projekta Življenje na Kraškem robu z namenom spremljanja premikanje in prehranjevalnih navad še s petimi drugimi pticami opremili z GPS oddajniki.
Našli odpadlo perje in izstreljen tulec šibrovke
Le nekaj dni po prvem stiku z ornitologi črnogorskega centra za zaščito in preučevanje ptic pa Peruna v solinah in okolici niso več opazili. »V ponedeljek so našli zgolj nekaj perja in izstreljen tulec šibrovke za streljanje ptic, tisti dan je podatke o lokaciji nehal oddajati tudi GPS,« hiter konec iskalne akcije črnogorskih kolegov opiše Zagorškova. Razlaga, da na območju Ulcinjskih solin pobijejo ogromno ptic, med njimi veliko ujed, vodne ptice ter male ptice pevke. In če te po tihotapljenju z ladjo prek Jadrana pristanejo na krožnikih petičnih jedcev v italijanskih restavracijah, o čemer smo pred kratkim že pisali, krivolovci jastrebe običajno lovijo za šport in trofeje. »Ti nato pristanejo na steni njihovega doma,« oriše žalosten konec veličastnih živali. Balkan ima na tem področju dokaj neurejeno zakonodajo, po navedbah Zagorškove največ težav povzročata pomanjkanje inšpekcijskih služb in slabo regulirana lovna doba. »Pri nas se točno ve, kdo lahko lovi in kdo ne, kakor tudi, kdo sploh lahko ima strelno orožje,« še pristavi.
Slovenijo le preletijo
Poleg človeka, ki s krivolovom rešeta iz leta v leto že tako oslabljeno živalsko vrsto, nanjo vplivajo tudi nesreče, kakršno je doživel Perun, torej padanje s skalnih polic, kjer gnezdijo, kakor tudi pomanjkanje hrane. Po evropskih merilih je, tako Zagorškova, beloglavi jastreb še vedno zelo ogrožena vrsta. Na Cresu jih sicer živi okoli sto parov, v Španiji, kjer živi največja populacija, pa je okoli deset tisoč parov. V Sloveniji ne gnezdijo, zadnja zabeležena gnezditev sega v 19. stoletje, jih pa lahko opazimo med preletavanjem Krasa in Primorske, saj prek njiju letijo v Italijo. »V naravnem rezervatu jezera Cornino (kakšnih 30 kilometrov severo-zahodno od Vidma, op.p.) namreč stoji uradno mrhovišče, kamor jim nastavljajo mrtve živali, s katerimi se prehranjujejo,« še opiše sogovornica. Ta so nujno potrebna za vzdrževanje populacije, saj se je oblika živinoreje, pri kateri je nekoč prednjačila prosta reja drobnice, do danes spremenila in trupel ovc v naravi bolj ali manj ni več najti. Jastrebi namreč nikoli ne plenijo živih živali, temveč se spravijo zgolj na razpadajoča trupla, pri čemer pa delujejo kot nekakšni naravni čistilci okolja.
Beloglavi jastreb, od katerega je večji le še egiptovski, ima izjemen razpon kril – med 2,3 in 2,6 metra. Ker je zaradi tega njegov let okoren, večino časa v zraku le drsi. Ime je dobil zaradi belega puha, s katerim ima poraščeno glavo, živi pa v kolonijah, ki jih sestavlja do 200 ptičev. Gnezdijo od januarja do junija, kupe vejevja pa si v gnezda običajno sestavijo na skalnih policah ali v špranjah. Jajce nekaj manj kot dva meseca valita tako samec kot samica.
