Odbor deluje v skladu z zakonom o tisku in publikacijah iz leta 2006, ki navaja vrsto kaznivih dejanj za založnike literarnih del in novinarstvo. Te se nanašajo na žalitve islama ali kuvajtskega sodstva, na ogrožanje nacionalne varnosti, spodbujanje nemirov in nemoralna dejanja.
Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal vodja mednarodnega literarnega festivala v Kuvajtu Saad al-Anzi, je ministrstvo za informiranje prepovedalo 948 knjig, med njimi Brate Karamazove, roman, postavljen v Rusijo 19. stoletja, ki raziskuje moralo, svobodno voljo in obstoj Boga.
Dostojevski se je s tem pridružil vse daljšemu seznamu prepovedanih pisateljev v tej razmeroma zmerni zalivski državi, ki se sooča z naraščajočim konservatizmom v politiki in družbi. Tamkajšnje ministrstvo za informiranje je v zadnjih petih letih nanj uvrstilo več kot 4000 knjig, med njimi romana Notredamski zvonar Victorja Hugoja in Sto let samote kolumbijskega nobelovca Gabriela Garcie Marqueza.
Septembra so aktivisti proti naraščajoči cenzuri dvakrat protestirali na ulicah.
V 70. in 80. letih 20. stoletja je bil Kuvajt regionalno založniško središče, v katerem so izhajali panarabski kulturni časnik Al-Arabi in vrsta popularnih znanstvenih in literarnih knjig. V zadnjih letih pa so se v parlamentu, sočasno s spreminjanjem družbenih trendov, okrepili verski konservativci in plemenski vodje. Kuvajt je sicer edina zalivska država, v kateri zakonodajalce izberejo na volitvah.
