Se bodo Britanci, nesoglasni in nezadovoljni s premierkino ponudbo, res odločili za nekaj slabšega, kot imajo zdaj? Ni nujno, je pa povsem možno. Pa ne samo zaradi pregovorne trmoglavosti, ponosa in podobnega, ampak tudi zato, ker jih Mayeva prepričuje, da je edina alternativa nesporazumni odhod iz EU, ki bi prinesel kaos, kar ni res.
Mayeva, ki je bila pred brexitskim referendum plaha in tiha nasprotnica brexita, je včeraj želela premagati prvo oviro pri uresničevanju brexita. V velikem strahu je sklicala včerajšnjo izredno sejo vlade, da bi ta potrdila osnutek brexitskega sporazuma z EU, saj se je bala, da bo veliko praznih sedežev. Pa jih ni bilo. Prišli so vsi ministri. Do tega trenutka, po petih urah seje, se z Downing Streeta 10 ni pred vrati pojavil še nihče. Prav tako ni še nihče protestno odstopil, čeprav so med njimi zagovorniki in nasprotniki brexita in čeprav so jih mnogi, med njimi nekdanja člana vlade, brata Boris in Jo Johnson, prvi vodilni brexitar, drugi nasprotnik brexita, pozivali, naj protestno odstopijo, ker jim hoče Mayeva namesto brexita prodati BRINO (brexit in name only; brexit samo po imenu), ki bi Britanijo, po njihovem, spremenil v vazalno državo EU.
Vodilni zagovorniki brexita so bili in ostali največji lažnivci v britanski politični zgodovini. Lord Sugar, znani poslovnež in televizijski zvezdnik, je eden tistih, ki so dejali, da bi jih morali postaviti pred sodišče in zapreti, ker so v kampanji pred brexitskim referendumom svojim »delničarjem«, tj. volilcem, lagali kot pes teče, da se bosta po brexitu v Britaniji cedila med in mleko. In da bodo britansko članarino EU (350 milijonov funtov na leto) preusmerili v državno zdravstvo, kar je bila laž vseh laži.
Politiki lažejo. To vemo, a tako kot so lagali populistični desničarski pravljičarji brexita, verjetno ni lagal še nihče. Pa je bil vseeno izid referenduma tesen. Spomnimo se: dobrih 17 milijonov volilcev je glasovalo za brexit, dobrih 16 za članstvo. Britanci se niso zavedali orjaškosti glasovanja za brexit. Niso vajeni referendumov – ta je bil šele tretji v vsej njihovi zgodovini. Številni so glasovali, kot bi šlo za … volitve. Kaznovati so hoteli konservativno vlado, ki je razpisala referendum in zagovarjala članstvo v EU. Ali pa zaradi apatije niso šli na referendum. Takih je bilo 13 milijonov. Zdaj večina med njimi zahteva nov referendum. Kot ga zahtevajo številni mladi, ki v času referenduma še niso bili polnoletni, ker bodo oni, ne pa večinoma starejši zmagovalci referenduma, živeli z nešteto slabimi posledicami brexita, o katerih danes Britanci vedo veliko več.
Se bo zgodil? Pošteno bi bilo, da bi se zgodil, a vladajoči konservativci bodo naredili vse za to, da se ne bi. Bojijo se ga, ker je danes veliko bolj, kot je bilo junija 2016, znano, da je brexit njihov ideološki desničarski neoliberalni projekt. Nov referendum bi bil prava demokracija, trditev Mayeve in brexitarjev, da bi bil nov referendum izdaja demokracije, pa je lažna demokracija.
