Dobovec, ki je drugič državni prvak, je v novo sezono krenil z visokimi evropskimi ambicijami. Upravičeno, saj je v svoje vrste pripeljal skoraj vse ključne reprezentante z izjemo Igorja Osredkarja, ki sicer na tej ravni igra z ekipo Makarske. Pravi slovenski »dream team« oziroma projekt, o katerem sta v preteklosti pogosto razmišljala tudi selektor reprezentance Andrej Dobovičnik in glavni operativec za dvoranski nogomet v NZS Stane Kokalj: sestaviti ekipo, v kateri bodo trenirali in igrali člani izbrane vrste.
Vseeno pa ima ideja manjšo napako, ki je v primerjavi z vrhunskimi evropskimi klubi odločilna pomanjkljivost. Ne, to ni dejstvo, da niso angažirali Brazilcev, ki marsikje »naredijo razliko«, ampak to, da je ekipa še vedno amaterska, s tremi treningi na teden. »Razlika med nami in najboljšimi je prav v količini treningov, taktično in tehnično smo blizu,« je prepričan Kristjan Čujec, eden najbolj izkušenih v ekipi in za zdaj edini Slovenec, ki je že nastopil na spomladanskem final fouru leta 2014, ko je igral za azerbajdžanski Araz. Slovenskih ekip ni pričakovati med najboljšo četverico, ta je rezervirana predvsem za profesionalne španske, ruske in tudi zakavkaške ekipe; slednje sicer poganjajo naftni dolarji, s katerimi kupujejo brazilske trenerje in igralce.
Takšen uvod je nujen za realen pogled na razplet uvodne tekme Dobovca. Dobre želje in ambiciozni načrti pa tudi dejstvo, da je trener Kujtim Morina treninge in pripravo na tekme zelo približal profesionalni ravni, so bili na uvodni tekmi proti petkratnemu evropskemu prvaku Interju iz Madrida premalo. Ne le zaradi prvega igralca februarskega EP v Stožicah Ricardinha v vrstah aktualnega evropskega prvaka, ki je španska reprezentanca v malem, ampak predvsem zaradi vsega prej naštetega. In to čeprav Inter za slovenske prvake ni neznanka, še več – žreb jih je pripeljal skupaj že peto sezono zapored, po letu 2015 je Dobovec igral z njim drugič.
Po porazu z 0:8 pred tremi leti v Madridu je včerajšnji poraz vendarle precej znosnejši. Sicer je še vedno poraz, vendar tokrat s precej več izstreljenimi naboji. Prvi polčas so Španci dobili z zadetki Humberta, Gadea in Bebea, slovenske priložnosti so priigrali Čujec in Čeh, katerega obetaven strel je ustavil vratar Herrero. Še odločneje je Dobovec napadel v drugem polčasu, vrhunec pobude pa je bil še en poskus Čujca, ki je zadel prečko.
Španci so ob varni prednosti čakali predvsem na napako slovenskih prvakov in ko se je zgodila, jo je za 4:0 izkoristil reprezentant Pola. Poraz je tri minute pred koncem ublažil Klemen Duščak, za končnih 5:1 pa je bil v zadnji minuti uspešen še Elisandro. »Kljub vsemu smo lahko ponosni, saj smo se spustili v odprt boj z njimi,« je poudaril kapetan Dobovca Rok Mordej in slikovito dodal: »Nismo dali na glavo čelad in se postavili v obrambo, pa naj poka. Mislim, da so boljši za dva gola, 3:1 bi bil realen rezultat, preostala dva do visoke zmage smo jim poklonili.«
