Na prangerju evropske komisije zaradi kršenja vladavine prava se tokrat ni znašla kakšna vlada iz Evropske ljudske stranke (stranka Fidesz Viktorja Orbana na Madžarskem) ali iz skupine konservativcev ter reformistov (stranka Zakon in pravičnost na Poljskem). Evropska komisija je prst tokrat usmerila v Romunijo, po podatkih Transparency International najbolj koruptno članico Evropske unije, kjer je na oblasti socialdemokratska vlada.
Tako se je razblinil več mesecev trajajoč očitek iz vrst Evropske ljudske stranke, da so očitki spodkopavanja vladavine prava na Madžarskem zgolj maščevanje političnih nasprotnikov Viktorja Orbana za njegovo »zaščito Evrope pred migranti«. Ostro opozorilo na račun Bukarešte je namreč prišlo iz ust podpredsednika evropske komisije Fransa Timmermansa, ki po političnih barvah sodi med socialdemokrate. Ali prevedeno v jezik politične razumljivosti sedem mesecev pred evropskimi volitvami: socialdemokrat se je v imenu vladavine prava spravil na socialdemokrata.
Veliki koraki nazaj v zadnjem letu
Osrednji očitek poročila, ki ga evropska komisija vse od vstopa Romunije v Evropsko unijo leta 2007 objavlja v rednih zaporedjih, je močno nazadovanje vladavine prava v zadnjih dvanajstih mesecih. Komisija v osmih priporočilih od Romunije tokrat med drugim zahteva takojšnjo prekinitev izvajanja pravosodne zakonodaje in kasnejših izrednih odlokov. Prav tako terja prekinitev postopkov imenovanja novih in razreševanja starih višjih državnih tožilcev. Bruselj svoje zahteve zaokrožuje z zahtevo, da je treba zamrzniti začetek veljavnosti sprememb kazenskega zakonika in zakonika o kazenskem postopku.
Timmermans je sicer vzel Romunijo v bran pred očitki, da se od njene pridružitve Evropski uniji glede vladavine prava in boja proti korupciji ni zgodilo nič. Prišlo je do velikega napredka, je dejal Timmermans, a hkrati jasno kritiziral, da se je pozitivni trend v zadnjih dvanajstih mesecih obrnil. Prišlo je do nazadovanja vladavine prava. Ta ocena je premierko Viorico Dancila tako razhudila, da je poročilo označila za nepravično in ga namerava vlada izpodbijati pred sodiščem EU v Luksemburgu.
Razkol med predsednikom in premierko
Poročilo evropske komisije je še prililo olje na ogenj političnih razhajanj med socialdemokratsko vlado in konservativnim predsednikom Klausom Iohannisom, ki je pred predsedniškim mandatom vodil Nacionalno liberalno stranko, članico Evropske ljudske stranke. Iohannis ni le oster kritik sedanje premierke, temveč tudi vodje socialdemokratov Liviuja Dragnee, nekdanjega podpredsednika vlade. Ta je bil obsojen zaradi volilnih poneverb, zato ne sme več voditi vlade, prav tako je v postopku ugotavljanja zlorabe 20 milijonov evrov evropskih sredstev. Iohannis je že po nedavnem odstopu ministra za evropske zadeve Victorja Negresca dejal, da država ni pripravljena na predsedovanje EU. »Za romunsko demokracijo je zamenjava ponesrečene vlade Dragnea-Dancila politična nujnost,« je rohnel.
Zaradi romunskih težav je Finska, ki bo predsedovanje EU iz romunskih rok prevzela v drugi polovici leta 2019, Bukarešti ponudila zamenjavo terminov. Toda v vladi premierke Dancilove so se za ponudbo zahvalili. Zagotavljajo, da so na predsedovanje EU kar se da dobro pripravljeni.
