Nekaj deset učencev drugega razreda ljubljanske OŠ Majde Vrhovnik je leglo na po Igriški ulici razprostrte kartone, od katerih je vsak predstavljal eno od 86 žrtev prometnih nesreč, ki so letos izgubile življenje na slovenskih cestah. Srhljivost prizora so stopnjevale rumene rutke, ovite okoli vratu otrok. »Kako lepo bi bilo, če na cesti ne bi nihče več umrl,« se je slišalo iz množice radovednežev. Kartoni bi ostali prazni, ceste (znova) varne. Na Zavodu Varna pot so s to simbolno akcijo prešli od besed k dejanjem ter vse udeležence v prometu znova pozvali, naj vozijo varno in odgovorno do vseh.
Cilj akcije Vizija nič je namreč nič smrtnih žrtev na slovenskih cestah. Lani so v prometnih nesrečah pri nas ugasnila 104 življenja, letos že 86. A čeprav se ideja ob teh številkah morda zdi rahlo utopična, vanjo verjame predsednik zavoda in nosilec Vizije nič Robert Štaba. »To je edini smisel EU in celega sveta. Vizija nič ste vi. Ko bomo stopili skupaj, bo cilj bliže,« je v čustvenem nagovoru zbranim položil na srce. Kljub gradnji varnejših cest in vozilom, ki odpuščajo nekatere napake voznikov, pa človeški faktor še vedno ostaja ključen, zaradi česar mora vsak posameznik pri sebi sprejeti zavestno odločitev za svoj prispevek k višji kulturi v prometu. Gola statistika smrtnih žrtev morda večino pusti hladno, treba pa je pomisliti na to, da za številkami stojijo ljudje. In če je žrtev nekdo, ki nam je blizu, je že ena smrtna žrtev ena preveč.
Po uvedbi vinjet strm padec števila mrtvih
Vizijo nič poleg mnogih podjetij, agencij in organizacij podpirata tudi ljubljanska mestna občina ter policija, v kateri si kljub zmanjšanju števila žrtev iz leta v leto želijo, da bi bilo teh še manj. »V povprečju vsak četrti dan obravnavamo smrtno prometno nesrečo, policisti pa moramo ob tem skrušenim svojcem sporočiti žalostno novico. Zato vse udeležence cestnega prometa pozivamo k odgovornemu ravnanju in strpni vožnji, da bo tragedij na slovenskih cestah čim manj oziroma nič,« opozarja Matjaž Leskovar iz sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi.
Konec oktobra je na ravni Evropske unije potekala zelo razgreta debata o cestninjenju, saj so bile prve informacije take, da se evropska komisija zavzema za tako imenovano plačilo po prevoženih kilometrih, kar v praksi pomeni ukinitev vinjetnega sistema. Tako mednarodna avtomobilistična zveza FIA kot posamezne zveze držav članic EU, vključno z našim AMZS, so se temu odločno uprle. Argumenti so bili uspešni, direktivo o cestninjenju tovornih vozil na avtocestah (ki je prvotno vsebovala tudi predloge sprememb za cestninjenje osebnih vozil) so spremenili v taki meri, da se države članice še vedno lahko same odločajo o primernem plačevanju uporabe avtocest. Nesporno dejstvo je, da je vožnja po avtocesti varnejša od vožnje po drugih cestah. »Naši argumenti pa še vedno in tudi v prihodnje ostajajo enaki. Če bi ukinili vinjetni sistem in uvedli plačilo uporabe avtoceste po prevoženih kilometrih, bi se veliko voznikov z avtocest usmerilo na vzporedne regionalne ceste, kar pa bi bistveno zmanjšalo prometno varnost v državi,« je povedala Anita Drev z Avto-moto zveze Slovenije. Njihov argument, kako tudi uporaba avtocest zaradi uvedbe vinjetnega sistema bistveno pripomore tudi k viziji nič, najbolj nazorno podkrepi prav graf gibanja števila mrtvih na naših cestah v daljšem časovnem obdobju, iz katerega je razviden strm padec števila mrtvih po uvedbi vinjetnega sistema v Sloveniji.
