Po mnenju poslancev je finančni okvir, ki ga predlaga Evropska komisija, izhodišče, ki pa EU ne bo omogočil, da bi izpolnila vse politične zaveze in se odzvala na vse pomembne izzive, ki so pred njo.
Parlament želi za program Obzorja 120 milijard evrov, medtem ko komisija predlaga 83,5 milijarde. Predlaga tudi več sredstev za prometno infrastrukturo ter majhna in srednja podjetja, financiranje dolgotrajnih kmetijskih in kohezijskih politik pa se ne sme zmanjšati. Poslanci bi tudi podvojili sredstva za zmanjšanje brezposelnosti mladih in potrojili proračun programa Erasmus+. Več denarja želi parlament nameniti tudi za boj proti podnebnim spremembam.
Poslanci bi sredstva pridobili tudi iz novih virov, kot so obdavčitev velikih podjetij v digitalnem sektorju, sistem trgovanja z izpusti in davek na plastiko.
V torkovi razpravi o večletnem finančnem okviru sta sodelovala tudi slovenska evroposlanca Patricija Šulin in Milan Zver (EPP/SDS).
Šulinova je opozorila, da se bo v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021-2027 poznalo, da Evropsko unijo zapušča Velika Britanija, druga največja neto plačnica. Po njenem mnenju se bo treba čim prej odločiti, koliko bo znašal prispevek držav članic in kaj vse bo predstavljalo lastna sredstva evropskega proračuna.
"Spodbujati moramo raziskave in inovacije za krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva in nova delovna mesta, vlagati v kohezijo, v izobraževanje in v mlade, še posebej pa vlagati v krepitev varnosti, da se bomo lahko soočali s terorističnimi grožnjami in migrantskimi izzivi. Temeljev hiše ni modro oslabiti, zato moramo ohraniti tradicionalne programe in politike, ki predstavljajo dodano vrednost državam članicam in EU," je še menila poslanka.
