Odzvali so se na potrebe psihoterapevtov
Po navedbah Evropske komisije pomeni slabo duševno zdravje izgubo najmanj 3–4 odstotkov bruto domačega proizvoda, saj posledice duševnih težav in stisk močno obremenjujejo gospodarske, izobraževalne, socialne, zdravstvene, kazenske in sodne sisteme držav. Kot opozarja mag. psihologije Mateja Videčnik, solastnica podjetja Talk Through, tudi vsi trendi nakazujejo, da so (in bodo) potrebe po psihološki pomoči in svetovanju vedno večje, saj nam tudi zahteve življenja prinašajo vedno večje izzive. »Obenem se vedno več ljudi zaveda pomena vpliva duševnosti na vsa področja dela in življenja, želijo delati na sebi, osebno rasti, zato v svoja življenja vključijo obisk psihoterapevta ali svetovalca,« pojasnjuje sogovornica iz mladega zagonskega podjetja Talk Through, kjer so razvili sodobno inovativno rešitev, ki posameznikom omogoča obiskovanje psihoterapij na daljavo. Razlog? Kot navaja Videčnikova, so se odzvali tudi na potrebe psihoterapevtov, s katerimi so imeli stike pri drugih projektih in ki so navajali, da imajo veliko strank, ki so se preselile v tujino in jih zato ne morejo več obiskovati. »Ljudje so tudi bolj mobilni kot nekoč, večkrat službeno odsotni ali pa stanujejo na drugem koncu Slovenije kot izbrani psihoterapevt. Tehnologija jim tako omogoča, da psihoterapevtskih srečanj ne opustijo, ampak jih nadaljujejo. Pri tem jim pomaga videoklic. Prav tako so se tudi v tujini že pojavile podobne storitve, ki omogočajo lažji stik in povezovanje med psihoterapevti in strankami.«
Terapija v domačem jeziku
Ne ekipo terapevtov (trenutno jih je vključenih dvanajst) se obračajo ljudje, ki si želijo osebno rasti, želijo si izboljšati medosebne odnose, so večinoma izobraženi, prihajajo iz podjetniških vrst, se aktivno soočajo z življenjskimi izzivi. »Naslednja skupina so Slovenci, ki živijo in delajo v tujini in želijo psihoterapijo v domačem jeziku. Nato je skupina, ki je nekoliko bolj omejena na domače okolje, to so rizične nosečnice, kronični bolniki, mlade mamice. Pomembni so tudi mlajši, ki jim način komunikacije prek spleta v obliki videoklica bolj ustreza. Nekatere stranke se nato odločijo za dolgotrajno terapijo, kar pomeni več mesecev, nekateri pa potrebujejo le krajšo pomoč in svetovanje,« pove sogovornica, ki omeni tudi cele družine, ki jih poiščejo zaradi težav v odnosih, predvsem med starši in njihovimi odraslimi otroki, najstniki.
In kako terapija, ki poteka prek spletne strani mojpsihoterapevt.si in jo je Slovenski podjetniški sklad prepoznal kot inovativno ter z visokim potencialom za prihodnost, dejansko poteka? »Kadar se stranka in psihoterapevt dogovorita za spletno psihoterapijo (videoklic), sta seveda časovno veliko manj omejena. Terapije tako potekajo tudi v poznih večernih urah, ob koncih tedna, lahko zjutraj pred strankino službo, a največ jih je predvsem v popoldanskih urah,« razlaga sogovornica, ki kot eno od številnih prednosti izpostavi hitro odzivnost psihoterapevtov. »Stranka dobi odgovor od izbranega psihoterapevta v roku 24 ur. Zelo hitro dobi tudi termin, v roku enega tedna. Kadar je stiska zelo velika, skušamo poiskati prostega psihoterapevta še prej.«
Ekipa že omenjenega spletnega mesta se seveda zaveda dolgih čakalni vrst v zdravstvu, tudi do leto dni. »Z našo storitvijo, ta je sicer samoplačniška, povezujemo uporabnike in certificirane psihoterapevte. Uporabniki lahko na spletnem mestu dobijo strokovno, uporabno, diskretno pomoč pri različnih vprašanjih, težavah in izzivih, s katerimi se soočajo. Profesionalna in strokovna pomoč pa je mogoča kadar koli, od koder koli, na računalniku, tablici ali pametnem telefonu. Z ustvarjanjem visokotehnoloških rešitev, ki omogočajo lažji in udobnejši dostop do psihoterapevtskih storitev, želimo prispevati k izboljšanju zdravja, odnosov, medsebojne komunikacije, krepitvi osebne rasti in razvoja,« še pojasni sogovornica.
Možno tudi povabilo na terapijo v živo
Naloga terapevta ni le poslušanje stranke, pač pa tudi, da opazuje njegovo telesno govorico, spremembe v dihanju… Čeprav se nekatere od teh stvari da razbrati le v živo in prek kamere lahko uidejo, sogovornica odgovarja, da je to v primeru zelo dobre spletne povezave ter odlične osredotočenosti terapevta zelo dober približek terapiji, izvedeni v živo. »Nujno je, da se terapevt zaveda vseh možnih omejitev takšnega načina dela in je nanje ves čas pozoren. Nekateri terapevti tako stranko včasih oziroma nekajkrat povabijo še na terapijo v živo, da ga spoznajo tudi v tem okolju in ne samo prek ekrana,« razkrije Videčnikova, ki izpostavi tudi udobje same terapije, ki poteka iz domačega okolja oziroma povsod tam, kjer ima posameznik računalnik in dostop do interneta. »Pri spletni terapiji imamo večjo možnost izbire psihoterapevta, saj nismo omejeni z njegovo lokacijo delovanja. Ta oblika terapije je še posebno primerna za tiste, ki imajo zelo zaseden urnik, so veliko na poti, so v tujini, ne morejo od doma, so invalidi, težko najdejo varstvo za otroke… oziroma jim digitalni način komunikacije ustreza.«
Pri tistih, ki bi se odločili za spletno psihoterapijo, bo psihoterapevt po uvodnem srečanju ocenil, ali lahko izzive in težave rešujeta prek videoklica ali pa bi bila v nadaljevanju ustreznejša osebna srečanja.
Miren kotiček in dobra spletna povezava
Psihoterapevti, ki so del ekipe mojpsihoterapevt.si, pokrivajo najširši spekter težav in problemov, s katerimi se srečujejo posamezniki. Tako pomagajo pri težavah v medosebnih odnosih (s partnerjem, z otroki, s sodelavci, z nadrejenimi, s starši), depresivnih razpoloženjih (potrtosti, brezvoljnosti, občutjih praznine, nesmisla), anksioznosti (pretirani zaskrbljenosti, strahovih, paničnih napadih, občutkih tesnobe), gradnji samozavesti in samospoštovanja, težavah na področju identitete, izgorelosti na delovnem mestu in/ali izgorelosti v odnosu z osebo z elementi osebnostne motnje, pri spremembah načina življenja in pri pridobivanju novih orodij za bolj zadovoljno življenje, življenjskih krizah, povezanih s pomembnimi spremembami v življenju (poroka, rojstvo, ločitev, bolezen, izguba službe, smrt pomembne osebe), zlorabah, različnih odvisnostih, iskanju in raziskovanju spolne identitete, težavah pri spolnosti, pri obsesivno-kompulzivnih motnjah, motnjah identitete ter ostalih psihosomatskih motnjah. Tudi pri anoreksiji, bulimiji in drugih motnjah hranjenja. »Vsi psihoterapevti seveda ponujajo pomoč tudi v živo oziroma z osebnimi srečanji, spletna psihoterapija pa je predvsem v funkciji dopolnitve osebnih srečanj, razen pri klientih iz tujine, iz bolj oddaljenih krajev Slovenije, ki so veliko na poti oziroma jim tak način komunikacije bolj ustreza,« pojasnjuje sogovornica. Medtem ko Jana iz Kopra, ki se je odločila za spletno psihoterapijo, o njej pove: »Ker prihajam z Obale, sem imela s pomočjo spletne psihoterapije možnost, da sem se obrnila na vrhunsko terapevtko iz Ljubljane. Ob tem nisem bila primorana v vsakotedenske vožnje v glavno mesto. Za termine sva se dogovarjali sproti, predvsem tako, da so ustrezali zelo hektičnemu službenemu urniku ter družinskim obveznostim, ki jih imam. Vse, kar sem morala priskrbeti, sta bila miren kotiček in dobra internetna povezava. Brez omenjene tehnologije se v tistem obdobju svojega življenja za terapijo ne bi mogla odločiti.«
Več kot 2500 obiskov na mesec
Tudi psihoterapevti so z novo možnostjo izvajanja psihoterapij ter svetovanja s pomočjo tehnologije zadovoljni. »Nekateri so že prej izvajali terapije s pomočjo poznanega programa Skype, vendar so imeli večkrat težave z zamikom slike ali pomanjkljivim zvokom. Zdaj teh težav nimajo več, saj so portal mojpsihoterapevt.si ter podporna tehnologija za videoklic, klepet s psihoterapevtom, možnost naročanja, spremljanje urnika in pošiljanje sporočil razviti za potrebe psihoterapevtskih storitev,« je navdušena sogovornica, ki omeni tudi lažji in hitrejši stik psihoterapevtov z ljudmi.
Spletno mesto mojpsihoterapevt.si na mesec obišče že 2500 obiskovalcev, narašča tudi število podvpraševanj za psihoterapijo. Trenutna ekipa 12 psihoterapevtov že postaja premajhna, zato se bo v naslednjih tednih nabor psihoterapevtov povečal.
Omenjeno spletno mesto ponuja še kopico kakovostnih kratkih anonimnih psiholoških testov. Testi so po besedah Mateje Videčnik zanesljivi in validirani, pripravili pa so jih tuji strokovnjaki s področja psihologije in duševnega zdravja. »Tako lahko vsak zase hitro in preprosto preveri svoje počutje oziroma stopnjo izražene depresije, anksioznosti, stresa ali zadovoljstva s partnerskim odnosom. V zadnjem letu je kar 13.000 Slovencev že rešilo te teste, kar 9000 za depresijo,« še namigne sogovornica. Rešen test in njegov rezultat predstavljata neki osnovni uvid v naše stanje oziroma nam podata informacijo, ali lahko v našem primeru govorimo o težavi, za katero bi bilo smiselno poiskati nadaljnjo strokovno pomoč. »Na portalu je na voljo tudi več kot 80 zanimivih člankov s področja depresije, anksioznosti, partnerskih odnosov, motenj hranjenja, odvisnosti, vzgoje, stresa in izgorelosti ter žalovanja. Predstavljenih je tudi nekaj zgodb s psihoterapevtskega kavča izpod peresa ljudi, ki so si pri težavah pomagali s psihoterapijo.«
Dražba z miti, ki ne držijo
Kljub številkam, ki govorijo v prid psihoterapijam, pa je v družbi slednja še vedno prevečkrat obdana z miti. Tako lahko večkrat slišimo, da je psihoterapija samo za nore ljudi, da jo potrebujejo samo šibke osebe. Da je pogovor s prijateljem ravno tako dober kot pogovor s terapevtom. »Slišimo tudi, da lahko težave človek premaga sam, če je le dovolj vztrajen in pozitiven. Ali pa da psihoterapevta plačuješ zato, da posluša tvoje pritoževanje ter da bo psihoterapevt vzroke za vse težave pripisal staršem oziroma travmam iz otroštva,« precej razočarano pove sogovornica, ki se prav tako ne strinja, da je na terapijo treba hoditi več let. »V članku 7 mitov o psihoterapiji (objavljeni na omenjeni spletni strani, op. p) jih seveda podiramo in tudi tako ozaveščamo družbo, da je duševno zdravje še kako pomembno in da je iskanje pomoči pri duševnih težavah odraz odgovornega in pogumnega posameznika.«
Da je mlada in ustvarjalna ekipa na pravi poti, potrjujejo tudi dobri odzivi, ki jih dosegajo na družbenih omrežjih instagram in facebook. »Izpostavimo lahko ponedeljkovo motivacijsko misel, s katero pospremimo in spodbudimo naše sledilce v nov teden. Zelo bran je tudi petkov Namig vikenda, kjer objavimo predlog dobre knjige ali filma s psihološko tematiko,« pravi Videčnikova in dodaja, da sodelujejo tudi z Oddelkom za psihologijo na Filozofski Fakulteti v Ljubljani pri projektu Si okej?, kjer o pomenu duševnega zdravja ozaveščajo mlade odrasle, ter z Oddelkom za psihosocialno pomoč Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici na temo nacionalnega ozaveščanja o spoprijemanju z depresijo.
