Slonokoščena obala je največji pridelovalec kakava na svetu. Skupaj z Gano zagotavlja polovico vse svetovne proizvodnje kakava. Letos pa so posekali 100.000 hektarjev veliko plantažo kakavovcev. Zakaj? Ker jih je napadla bolezen CSSVD, virus kakavove okužbe, ki popolnoma uniči drevesa. Za zdaj proti tej bolezni ni druge zaščite, kot je sekanje okuženih dreves. Na posekani plantaži naslednjih pet let ne bodo sadili novih dreves. Virus sicer ni nov, saj so ga odkrili že leta 1936 v Gani, toda zaradi velikih intenzivnih plantaž se zdaj toliko lažje širi. Poleg tega tudi kakavovcem škodijo podnebne spremembe. Ne sicer toliko z višanjem temperature kot z nižanjem vlage v tropskih predelih, kjer uspevajo. V Gani in Slonokoščeni obali že poskušajo kakavovce saditi v višjih legah, kjer je stopnja vlage še vedno visoka. Problem je v tem, da so v višjih legah zdaj gozdovi, tako da se bodo morale države odločiti, ali je pomembnejše, da ohranijo gozdove, ali jih posekajo zaradi nasadov kakavovca. Čeprav so predvsem v Braziliji ponovno začeli uvajati nasade v deževnem gozdu, kar je tako ali tako naravno okolje dreves kakavovca. Tako podobno kot nekatere vrste specialnih kav, ki jih gojijo v gozdu, tudi zelo poseben kakav gojijo na tradicionalni način.
S kakavom se torej dogaja podobno kot z bananami in kavo – intenzivna proizvodnja škoduje rastlinam, proizvajalci pa skušajo najti načine, kako bi pridelavo spremenili v manj intenzivno, a še vedno dobičkonosno. Kajti kakav je brez dvoma dobičkonosen. Poraba čokolade na svetu skokovito narašča. Ocenjujejo, da bo do leta 2025 poraba še enkrat večja, kot je bila leta 2015. Sicer na svetu trenutno pojemo okoli 7,7 milijona ton čokolade. Trenutno je čokoladni trg vreden 101 milijardo dolarjev, a se še vedno širi. Denimo Indija je v zadnjih petih letih postala najhitreje rastoč čokoladni trg na svetu, saj se je poraba čokolade v petih letih povečala za polovico. Trg, kjer se bo čokoladna eksplozija šele zgodila, pa je Kitajska. Povprečen Kitajec poje le kilogram čokolade na leto, saj čokolada še vedno velja za luksuzno in precej drago živilo. Toda tako kot so Kitajci odkrili vino in kavo, bodo v prihodnjih letih tudi čokolado. Ganski pridelovalci kakava so največja posojila dobili prav iz kitajskih bank, saj si obetajo veliko posla na Kitajskem.
Posebni okusi in rdeča čokolada
Podobno kot kava tudi čokolada postaja vse bolj prefinjena hrana. Vse večje je povpraševanje po specialni čokoladi z natančno določenim izvorom, se pravi, da sta pomembna pridelovalec in lokacija nasada, saj je od tega odvisen okus. Podobno kot pri kavi poznavalci cenijo tudi sorto kakavovca in se zmrdujejo nad sortami množične proizvodnje, denimo nad hibridom CCN-51, ki ga zaradi izjemnega donosa in odpornosti proti plesni gojijo na večini plantaž. Finese čokoladnih okusov se spreminjajo tudi s fermentacijo kakavovih zrn, tako da zdaj veliko butičnih proizvajalcev eksperimentira s fermentacijo. Potrošniki se vse bolj preusmerjajo tudi v ekološko pridelano čokolado iz pravične trgovine, vse večji je trg z vegansko čokolado.
Odkrivajo pa se tudi nove vrste čokolade. Lani je belgijsko-švicarska čokoladna tovarna Barry Callebaut predstavila rdečo oziroma rubinasto čokolado, ki so jo poleg temne, bele in mlečne čokolade označili kot četrto vrsto čokolade. Kupcem je na voljo šele od letos, kupiti pa jo je mogoče tudi pri nas. Ker je proizvodnja rdeče čokolade patentirana in je skrivnost, se ne ve, kako natančno pridejo do rdeče barve ter prav nič čokoladnega okusa. Domnevajo, da so uporabili nefermentirana kakavova zrna, ki so rdeče barve, prav tako pa nimajo značilnega čokoladnega okusa. Z rdečo čokolado naj bi ciljali na trg milenijcev, ki tako ali tako diktirajo okus trendovske hrane. Očitno nam kljub problemom v pridelavi kakava in vse večjemu povpraševanju še ne grozi čokolipsa.
