Prvi velik nastop nemške kanclerke Angele Merkel pred poslanci evropskega parlamenta, potem ko je napovedala, da bo sedanji mandat na čelu vlade tudi njen zadnji, še zdaleč ni bil poslovilni govor. Bil je goreč opomin na temeljne evropske vrednote in hkrati poziv državam članicam ter evropskim poslancem, kaj je treba storiti, da bo EU v naglo spreminjajočih se mednarodnih okoliščinah postala učinkovitejša. A po drugi strani so reforme, o katerih je govorila Merklova, v zadnjem letu po govoru Emmanuela Macrona na pariški Sorboni zastale prav zaradi nemških notranjepolitičnih težav. Govor kanclerke je evroskeptičnim poslancem šel tako v nos, da so ga prekinjali z glasnimi žvižgi in opazkami, kar je predsednika evropskega parlamenta Antonia Tajanija pripeljalo celo do retoričnega vprašanja, ali zaradi huronskega vpitja kdo v dvorani potrebuje veterinarja.
Proti nacionalnim egoizmom
A Merklova, vajena negodovanja v lastnem bundestagu, se ni pustila motiti. Strpnost in solidarnost sta bili nosilni temi njenega govora, v katerem se je zavzela za jasno zavrnitev nacionalizmov in nacionalnih egoizmov, ki so se predvsem z migracijsko krizo od višegrajske četverice prek Avstrije razpasli po Evropi vse do Apeninskega polotoka. Kanclerka je spomnila, da so Evropejci vedno imeli voljo najti dogovor in kompromis, tolerantnost pa je kot nepogrešljiva vrednota vedno predstavljala dušo Evrope. V okoliščinah številnih kriz, terorizma, bližnjih vojnih bojišč, naglih digitalnih in podnebnih sprememb ter dvomov starih zaveznikov o skupnih zavezništvih bo po njenem mnenju postalo vse pomembnejše, da se bo v Evropi ohranilo spoštovanje do drugih in njihovih interesov. »Solidarnost pomeni, da je treba preprečiti nacionalne egoizme,« je dejala Merklova in pristavila, da je solidarnost med državami del evropskega DNK, podobno kot je solidarnost del vrednot v družinah, vaških skupnostih in športnih društvih. »Tolerantnost in solidarnost sta naša prihodnost. Zanju se splača potruditi,« je poudarila.
Zgolj z enotnostjo bo lahko EU po oceni Merklove izboljšala svoj položaj. »Časi, ko smo se lahko zanašali na druge, so minili. Usodo moramo vse bolj vzeti v lastne roke,« je dejala in se zavzela za odpravo soglasnega odločanja v EU povsod tam, kjer bi to bilo mogoče. Ponovila je zamisel o vzpostavitvi varnostnega sveta EU za učinkovitejši zunanjepolitični nastop, hkrati pa se je strinjala z nedavnim pozivom Macrona za vzpostavitev evropske vojske.
Kritika Italije in okamnelosti EU
Seveda Merklova ni mogla mimo gospodarskih vprašanj. Ostro se je obregnila ob sporne proračunske načrte italijanske vlade, čeprav grešnega kozla ni poimenovala neposredno. »Kdor koli želi z ustvarjanjem novih dolgov reševati probleme, ne spoštuje danih zavez in hkrati načenja temelje moči in stabilnost evrskega območja,« je dejala s pogledom proti Rimu.
Vodja liberalcev in demokratov Guy Verhofstadt ter poslanka Zelenih Ska Keller sta Merklovo izzvala, naj z Macronom dokonča evropske reforme, tudi ekonomske. Merklova je odvrnila, da Nemčija ni ovira, da bi se vloga evropskega stabilizacijskega mehanizma zapisala v evropske pogodbe. Vendar za kaj takega ni lahko dobiti soglasja evropskega sveta, kjer se pogosto zavrača kakršne koli spremembe pogodb. »Skupnost, ki se mora prilagoditi na svetovne okoliščine, mora spremeniti tudi pogodbe. V nasprotnem primeru ji grozi, da bo okamnela,« je še opozorila kanclerka.
