Napadi, v katerih je umrlo 130 ljudi, več kot 350 pa je bilo ranjenih, so globoko pretresli Francijo in ves svet. Islamisti so z avtomatskimi puškami in eksplozivom napadli koncertno dvorano Bataclan, več restavracij in barov v vzhodnem delu Pariza. Eksplozije so odjeknile tudi ob stadionu Stade de France med prijateljsko nogometno tekmo med moštvoma Francije in Nemčije.
Takoj po napadih so uvedli izredne razmere, ki so jih podaljševali dve leti. Novembra lani jih je nasledila protiteroristična zakonodaja, v skladu s katero imajo pristojni organi pravico, da priprejo ljudi, izvedejo preiskavo domovanja in prepovejo javna zborovanja brez predhodne odobritve sodišča. Trenutno je v rokah pravosodja 11 osumljencev za napade, med njimi Salah Abdeslam, edini od preživelih džihadistov, ki so izvedli napade. Še najmanj šest pa jih na podlagi pripornega naloga iščejo.
V okviru preiskave so doslej med drugim razkrinkali teroristično celico, ki je stala za napadi v francoski prestolnici. Izvedla pa je tudi napade v Bruslju marca 2016, ki so zahtevali 32 smrtnih žrtev. Poleg tega so doslej ugotovili večino logističnega vidika napadov, tudi, kako so člani celice prišli iz Sirije prek Evrope v Francijo. Odprta pa ostajajo še številna vprašanja, med drugim, kakšno vlogo je imel v napadih Abdeslam.
Preiskava bi se lahko končala čez leto dni
Preiskava tri leta po napadih vstopa v sklepno fazo, vendar pa bi se lahko končala čez približno eno leto. Leta 2020 bi se tako lahko začelo sojenje, ki bo eno najobsežnejših doslej. V njem bo namreč sodelovalo 1700 civilnih strank in 300 odvetnikov. Velik izziv bo tako najti dovolj velik prostor za sojenje.
Danes se bodo žrtev spomnili z različnimi slovesnostmi, ki pa se jih francoski predsednik Emmanuel Macron ne bo udeležil. Francoske oblasti bo zastopal premier Edouard Philippe in več ministrov. Ob 12.30 se bo na trgu Leona Bluma začel koncert v spomin na žrtve napada.
